Komentar

Slovenskih 25: Četrt stoletja odgovornosti neodgovornih ali "saj se itak ne da nič narediti"

Priložnostna uporaba neposredne demokracije se je pri nas izkazala le kot paravan, kulisa raznim manevrom in odločitvam politične elite vseh barv. In na koncu Slovenijo pripeljala do stanja, ko nihče ni več za nič odgovoren.

14.06.2016 21:55
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   neposredna demokracija   ustava   3.člen   parlament   immanuel wallerstein

To počnem, ker verjamem, da je prav. Delati prav in dobro za mojo domovino, sem si napisal na listek že prvi mesec, v prvem letniku na fakulteti pred več kot petdesetimi leti. Še zdaj ga imam shranjenega.

Pri premišljevanju, kaj sem počel teh 25 let samostojne Slovenije, se mi je izluščilo nekaj vprašanj. Posebej ker sem v zadnjem času velikokrat v raznih člankih (in dodatno v komentarjih na te članke) zasledil trditev, da "v Sloveniji nihče ni za nič odgovoren" (na primer komentar na spletnem portalu Siol.net, objavljen 8. junija letos). Pa se mi je pojavilo osnovno vprašanje: v koliko člankih in komentarjih je zapisan Predlog ali Projekt, kako izboljšati to odgovornost? Nato pa se mi je pojavilo še kar nekaj vprašanj: Zakaj sem že pred dvajsetimi leti napisal in izdal knjigo, do danes napisal in objavil več kot petdeset člankov, v katerih ne pišem drugega kot o tem, kako izboljšati to odgovornost? Zakaj sem organiziral in izvedel vrsto oblik in metod participacije državljanov, od okroglih miz, javnih posvetov do spletnih glasovanj z osnovnim fokusom na transparentnosti trošenja javnega denarja in s končnim ciljem povečanja odgovornosti odgovornih?

 

Le zakaj?! Za štos? Zaradi zaslužka? Zaradi neke zmede v svoji glavi? Le zakaj se zadnjih petindvajset let ukvarjam pretežno s to zadevo - in sicer kot samostojni državljan posameznik, brez zagotovljene uradniške plače -, ki je izrazito področje državnih institucij?

 

Ker vem, da ne bo nihče odgovoril, bom odgovoril kar sam. To počnem, ker verjamem, da je prav. V to delo me je vrglo, morda slučajno, se ne spomnim, a to počnem profesionalno z vsem znanjem, kar ga imam. Ker verjamem, da je prav za Slovenijo. Delati prav in dobro za mojo domovino, sem si napisal na listek že prvi mesec, v prvem letniku na fakulteti pred več kot petdesetimi leti. Imam ga shranjenega.

 

Te Predloge ali Projekt, kot to svoje delovanje tudi večinoma poimenujem, sem v petindvajsetih letih let ponujal v izvedbo na različne načine tako v politični kot medijski prostor. Prvih pet let po osamosvojitvi je bil ta Projekt izboljšanja odgovornosti odgovornih v programu Civilne iniciative za Slovenijo, najprej društva in potem stranke s tem imenom. Naslednjih pet let pa del programa, za katerega smo se dogovorili z vodstvom tedanje SLS, ko smo vodilni člani Civilne iniciative po uspehu na volitvah 1996 prevzeli svetovalne funkcije v vladi in parlamentu. In vsa nadaljnja leta, ko smo leta 2000 razpustili Civilno Iniciativo za Slovenijo in sem deloval samostojno, sem delal na njem in ga preimenoval v Projekt argumentacije, tj. preizkušanja načinov in metod sodelovanja Aktivnih državljanov pri reševanju javnih problemov z osnovnim fokusom na transparentnosti trošenja javnega denarja in s tem povečanja odgovornosti odgovornih.

 

Verjamem, da ima Solženicin čisto prav, ko trdi, da demokracija ni za ruski narod, za rusko dušo, kot se je izrazil. Da je za njih primeren le prosvetljeni absolutizem. Morda je s Slovenci podobno. A zakaj ne bi vsaj poskusili z demokracijo, vladavino ljudstva, kot je direkten prevod te besedice iz grščine? Če pa res ne bo šlo, pa spremenimo 3. člen v naši Ustavi, kjer na prvem mestu stoji, da slovenski državljani izvajamo oblast neposredno. Dokler pa tega člena ne bomo spremenili, pa poskusimo; morda bo šlo kaj na bolje, morda res ne. Še vedno upam, da je demokracija prava pot, in sicer takšna demokracija, kjer pride do kohabitacije, pravega sobivanje obeh njenih delov, posredne in neposredne demokracije. V tem primeru 3. člen naše Ustave ni bil zapisan le za okras.

 

Eno od orodij te demokracije bi po vseh mojih 25 letnih preizkušanjih morala biti tudi argumentacija med Nosilcem(ci) predloga(ov) rešitve javnega problema X in Odgovornimi (po obstoječih zakonih in predpisih) za reševanje tega problema. Vedno je namreč rešitev problema X boljša in pravičnejša po poti vzpostavitve kvalitetne in zavezujoče argumentacije med Nosilcem(ci) predloga rešitve problema X in Odgovornimi zanj. To imam postavljeno kot vrednostno sodbo. In argumentacija je primernejša in bolj zavezujoča, če so pravila zapisana, jasna in razumljiva za oba subjekta. Dobra, primerna in zavezujoča argumentacija (slednje pomeni, da je bolje, ker se nahajamo v prostoru s šibko razvito skupnostno etiko, posebej pa še v prostoru, kjer nihče ni za nič odgovoren, da so tudi zapisani stimulansi in odgovornost za vse akterje, tako Nosilce predloga rešitve javnega problema in še posebej za Odgovorne), je eno osnovnih orodij demokracije. Je osnova vsem poskusom zaživetja Projekta, katerega cilj je transparentnost trošenja javnega denarja. Ki bi povečal predvsem odgovornost odgovornih za ta javni denar.

 

Ukvarjam se z orodji demokracije. Če so ta orodja zabeležena v zakonih ali predpisih, toliko bolje; če so predvidena v poslovniku kakšne institucije, tudi dobro; če pa niso (kot na primer ni nikjer zapisano, kako naj poteka zgoraj opisano orodje, s katerim se največ ukvarjam, tj. Projekt argumentacije med Nosilcem predloga rešitve javnega problema X in Odgovornimi za reševanje tega problema) in se jih uporablja priložnostno, kot se komu zazdi, pa to morda deluje kje na Švedskem. Pri nas se je priložnostna uporaba različnih orodij, predvsem neposredne demokracije, izkazala le kot paravan, kulisa raznim manevrom in odločitvam politične elite vseh barv. In pripeljala do stanja, ko v Sloveniji nihče ni za nič odgovoren.

 

Kot rečeno, to me je ujelo. So vzponi in padci. In je še posebna, ponavljajoča značilnost tega delovanja, posebej zadnjih petnajst let, ko delujem čisto samostojno. Če je bil naročnik kakšnega poskusa državna institucija, se je večkrat, na popolnoma identičen način, sredi poskusa prižgala rdeča lučka in poskus je bil večinoma brez pojasnila ustavljen. Dolgo sem bil prepričan, da stoji zadaj neka organizirana sila ali mreža, ki slej ko prej ko začuti ogroženost svojih interesov, ustavi poskus. Da sicer pusti, da se kakšni poskusi v smeri kvalitetne argumentacije sicer dogajajo, a ko se ne odvijajo v smeri njenih pričakovanj, hitro prižge omenjeno rdečo lučko. Pa sem prišel do spoznanja, da sploh ni nujno, da stoji zadaj neka organizirana mreža, recimo t.i. udbomafija, pač pa da je preprosto bolj verjetno, da se vodilni mož kakšne državne institucije, ki mu je bilo v začetku všeč ali pa je mislil da ji lahko koristi, če podpre kakšen poskus kvalitetne argumentacije, v določenem trenutku enostavno ustrašil, da bo njegov vpliv zmanjšan, ali pa da bo celo moral za kaj odgovarjati. Kar je v resnici res.

 

Kvalitetna argumentacija lahko spremeni smer posamezne ideje ali odločitve, lahko poveča odgovornost odgovornega. A ni nujno, da je to v smeri in želji vodilnega oziroma odgovornega te institucije. To je paradoks obstoječe, do sedanje točke razvite demokracije pri nas. Je rešljiv? Je! Če vodilni (odgovorni) sprejme rezultat argumentacije, ker je to prav. Kar bi moral to biti tako ali tako uveljavljeni standard demokracije. A se to seveda do sedaj še pri nobenem poskusu ni zgodilo!

 

Kako naprej? Bo obveljalo mnenje večine znancev in neznancev, ki so se kdaj srečali z mojim delovanjem: "Saj se itak ne da nič narediti?" Bodo vodilni in odgovorni vedno reagirali tako, da bo na prvem mestu njihov interes, pa interes skupine, ki jim je omogočila vodilno in "odgovorno" pozicijo, in da je potrebno argumentacijo ustaviti isti hip, ko mislijo, da je ta interes ogrožen, ali da bodo, bog ne daj, morali za kaj celo "odgovarjati"? Bo Solženicinova trditev za ruski narod obveljala tudi za slovenski narod?

 

Ali pa je karkoli narobe v samem Projektu argumentacije, kar bi se dalo morda s poskusi ugotoviti? V to slednje še polagam upanje. Zato tudi ta zapis. Lahko rečem le sapere aude, poziv vsem dobronamernim za pomoč pri ugotavljanju, kaj je morda narobe, kaj bi bilo bolje... Immanuel Wallerstein pravi, treba je poskušati, poskušati in še poskušati. Mislim, da ima prav. Pa čeprav bo treba poskušati še 25 let.

 

 

Prispevek našega komentatorja Mihe Burgerja je nastal v okvoru projekta "Slovenskih 25" ob letošnji 25-letnivi slovenske samostojnosti in neodvisnosti. V naslednjih tednih in mesecih bomo objavili še več različnih mnenj in občutkov na to temo. Tedanji in sedanji politiki, novinarji, poslovneži, intelektualci in umetniki bodo strinili svoje misli in občutke na temo četrt stoletja domovine. Da nam ne bi kdo očital omejevanje svobode izražanja in vesti, bodo vsi prispevki odprti za tudi komentarje bralcev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.551
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.742
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.702
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.841
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.558
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.165
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.071
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 721
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.853
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 464