Komentar

Slovenskih 25: Četrt stoletja odgovornosti neodgovornih ali "saj se itak ne da nič narediti"

Priložnostna uporaba neposredne demokracije se je pri nas izkazala le kot paravan, kulisa raznim manevrom in odločitvam politične elite vseh barv. In na koncu Slovenijo pripeljala do stanja, ko nihče ni več za nič odgovoren.

14.06.2016 21:55
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   neposredna demokracija   ustava   3.člen   parlament   immanuel wallerstein

To počnem, ker verjamem, da je prav. Delati prav in dobro za mojo domovino, sem si napisal na listek že prvi mesec, v prvem letniku na fakulteti pred več kot petdesetimi leti. Še zdaj ga imam shranjenega.

Pri premišljevanju, kaj sem počel teh 25 let samostojne Slovenije, se mi je izluščilo nekaj vprašanj. Posebej ker sem v zadnjem času velikokrat v raznih člankih (in dodatno v komentarjih na te članke) zasledil trditev, da "v Sloveniji nihče ni za nič odgovoren" (na primer komentar na spletnem portalu Siol.net, objavljen 8. junija letos). Pa se mi je pojavilo osnovno vprašanje: v koliko člankih in komentarjih je zapisan Predlog ali Projekt, kako izboljšati to odgovornost? Nato pa se mi je pojavilo še kar nekaj vprašanj: Zakaj sem že pred dvajsetimi leti napisal in izdal knjigo, do danes napisal in objavil več kot petdeset člankov, v katerih ne pišem drugega kot o tem, kako izboljšati to odgovornost? Zakaj sem organiziral in izvedel vrsto oblik in metod participacije državljanov, od okroglih miz, javnih posvetov do spletnih glasovanj z osnovnim fokusom na transparentnosti trošenja javnega denarja in s končnim ciljem povečanja odgovornosti odgovornih?

 

Le zakaj?! Za štos? Zaradi zaslužka? Zaradi neke zmede v svoji glavi? Le zakaj se zadnjih petindvajset let ukvarjam pretežno s to zadevo - in sicer kot samostojni državljan posameznik, brez zagotovljene uradniške plače -, ki je izrazito področje državnih institucij?

 

Ker vem, da ne bo nihče odgovoril, bom odgovoril kar sam. To počnem, ker verjamem, da je prav. V to delo me je vrglo, morda slučajno, se ne spomnim, a to počnem profesionalno z vsem znanjem, kar ga imam. Ker verjamem, da je prav za Slovenijo. Delati prav in dobro za mojo domovino, sem si napisal na listek že prvi mesec, v prvem letniku na fakulteti pred več kot petdesetimi leti. Imam ga shranjenega.

 

Te Predloge ali Projekt, kot to svoje delovanje tudi večinoma poimenujem, sem v petindvajsetih letih let ponujal v izvedbo na različne načine tako v politični kot medijski prostor. Prvih pet let po osamosvojitvi je bil ta Projekt izboljšanja odgovornosti odgovornih v programu Civilne iniciative za Slovenijo, najprej društva in potem stranke s tem imenom. Naslednjih pet let pa del programa, za katerega smo se dogovorili z vodstvom tedanje SLS, ko smo vodilni člani Civilne iniciative po uspehu na volitvah 1996 prevzeli svetovalne funkcije v vladi in parlamentu. In vsa nadaljnja leta, ko smo leta 2000 razpustili Civilno Iniciativo za Slovenijo in sem deloval samostojno, sem delal na njem in ga preimenoval v Projekt argumentacije, tj. preizkušanja načinov in metod sodelovanja Aktivnih državljanov pri reševanju javnih problemov z osnovnim fokusom na transparentnosti trošenja javnega denarja in s tem povečanja odgovornosti odgovornih.

 

Verjamem, da ima Solženicin čisto prav, ko trdi, da demokracija ni za ruski narod, za rusko dušo, kot se je izrazil. Da je za njih primeren le prosvetljeni absolutizem. Morda je s Slovenci podobno. A zakaj ne bi vsaj poskusili z demokracijo, vladavino ljudstva, kot je direkten prevod te besedice iz grščine? Če pa res ne bo šlo, pa spremenimo 3. člen v naši Ustavi, kjer na prvem mestu stoji, da slovenski državljani izvajamo oblast neposredno. Dokler pa tega člena ne bomo spremenili, pa poskusimo; morda bo šlo kaj na bolje, morda res ne. Še vedno upam, da je demokracija prava pot, in sicer takšna demokracija, kjer pride do kohabitacije, pravega sobivanje obeh njenih delov, posredne in neposredne demokracije. V tem primeru 3. člen naše Ustave ni bil zapisan le za okras.

 

Eno od orodij te demokracije bi po vseh mojih 25 letnih preizkušanjih morala biti tudi argumentacija med Nosilcem(ci) predloga(ov) rešitve javnega problema X in Odgovornimi (po obstoječih zakonih in predpisih) za reševanje tega problema. Vedno je namreč rešitev problema X boljša in pravičnejša po poti vzpostavitve kvalitetne in zavezujoče argumentacije med Nosilcem(ci) predloga rešitve problema X in Odgovornimi zanj. To imam postavljeno kot vrednostno sodbo. In argumentacija je primernejša in bolj zavezujoča, če so pravila zapisana, jasna in razumljiva za oba subjekta. Dobra, primerna in zavezujoča argumentacija (slednje pomeni, da je bolje, ker se nahajamo v prostoru s šibko razvito skupnostno etiko, posebej pa še v prostoru, kjer nihče ni za nič odgovoren, da so tudi zapisani stimulansi in odgovornost za vse akterje, tako Nosilce predloga rešitve javnega problema in še posebej za Odgovorne), je eno osnovnih orodij demokracije. Je osnova vsem poskusom zaživetja Projekta, katerega cilj je transparentnost trošenja javnega denarja. Ki bi povečal predvsem odgovornost odgovornih za ta javni denar.

 

Ukvarjam se z orodji demokracije. Če so ta orodja zabeležena v zakonih ali predpisih, toliko bolje; če so predvidena v poslovniku kakšne institucije, tudi dobro; če pa niso (kot na primer ni nikjer zapisano, kako naj poteka zgoraj opisano orodje, s katerim se največ ukvarjam, tj. Projekt argumentacije med Nosilcem predloga rešitve javnega problema X in Odgovornimi za reševanje tega problema) in se jih uporablja priložnostno, kot se komu zazdi, pa to morda deluje kje na Švedskem. Pri nas se je priložnostna uporaba različnih orodij, predvsem neposredne demokracije, izkazala le kot paravan, kulisa raznim manevrom in odločitvam politične elite vseh barv. In pripeljala do stanja, ko v Sloveniji nihče ni za nič odgovoren.

 

Kot rečeno, to me je ujelo. So vzponi in padci. In je še posebna, ponavljajoča značilnost tega delovanja, posebej zadnjih petnajst let, ko delujem čisto samostojno. Če je bil naročnik kakšnega poskusa državna institucija, se je večkrat, na popolnoma identičen način, sredi poskusa prižgala rdeča lučka in poskus je bil večinoma brez pojasnila ustavljen. Dolgo sem bil prepričan, da stoji zadaj neka organizirana sila ali mreža, ki slej ko prej ko začuti ogroženost svojih interesov, ustavi poskus. Da sicer pusti, da se kakšni poskusi v smeri kvalitetne argumentacije sicer dogajajo, a ko se ne odvijajo v smeri njenih pričakovanj, hitro prižge omenjeno rdečo lučko. Pa sem prišel do spoznanja, da sploh ni nujno, da stoji zadaj neka organizirana mreža, recimo t.i. udbomafija, pač pa da je preprosto bolj verjetno, da se vodilni mož kakšne državne institucije, ki mu je bilo v začetku všeč ali pa je mislil da ji lahko koristi, če podpre kakšen poskus kvalitetne argumentacije, v določenem trenutku enostavno ustrašil, da bo njegov vpliv zmanjšan, ali pa da bo celo moral za kaj odgovarjati. Kar je v resnici res.

 

Kvalitetna argumentacija lahko spremeni smer posamezne ideje ali odločitve, lahko poveča odgovornost odgovornega. A ni nujno, da je to v smeri in želji vodilnega oziroma odgovornega te institucije. To je paradoks obstoječe, do sedanje točke razvite demokracije pri nas. Je rešljiv? Je! Če vodilni (odgovorni) sprejme rezultat argumentacije, ker je to prav. Kar bi moral to biti tako ali tako uveljavljeni standard demokracije. A se to seveda do sedaj še pri nobenem poskusu ni zgodilo!

 

Kako naprej? Bo obveljalo mnenje večine znancev in neznancev, ki so se kdaj srečali z mojim delovanjem: "Saj se itak ne da nič narediti?" Bodo vodilni in odgovorni vedno reagirali tako, da bo na prvem mestu njihov interes, pa interes skupine, ki jim je omogočila vodilno in "odgovorno" pozicijo, in da je potrebno argumentacijo ustaviti isti hip, ko mislijo, da je ta interes ogrožen, ali da bodo, bog ne daj, morali za kaj celo "odgovarjati"? Bo Solženicinova trditev za ruski narod obveljala tudi za slovenski narod?

 

Ali pa je karkoli narobe v samem Projektu argumentacije, kar bi se dalo morda s poskusi ugotoviti? V to slednje še polagam upanje. Zato tudi ta zapis. Lahko rečem le sapere aude, poziv vsem dobronamernim za pomoč pri ugotavljanju, kaj je morda narobe, kaj bi bilo bolje... Immanuel Wallerstein pravi, treba je poskušati, poskušati in še poskušati. Mislim, da ima prav. Pa čeprav bo treba poskušati še 25 let.

 

 

Prispevek našega komentatorja Mihe Burgerja je nastal v okvoru projekta "Slovenskih 25" ob letošnji 25-letnivi slovenske samostojnosti in neodvisnosti. V naslednjih tednih in mesecih bomo objavili še več različnih mnenj in občutkov na to temo. Tedanji in sedanji politiki, novinarji, poslovneži, intelektualci in umetniki bodo strinili svoje misli in občutke na temo četrt stoletja domovine. Da nam ne bi kdo očital omejevanje svobode izražanja in vesti, bodo vsi prispevki odprti za tudi komentarje bralcev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,101
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,543
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,801
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,504
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 927
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 810
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 746