Komentar

Slovenskih 25: Četrt stoletja odgovornosti neodgovornih ali "saj se itak ne da nič narediti"

Priložnostna uporaba neposredne demokracije se je pri nas izkazala le kot paravan, kulisa raznim manevrom in odločitvam politične elite vseh barv. In na koncu Slovenijo pripeljala do stanja, ko nihče ni več za nič odgovoren.

14.06.2016 21:55
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   neposredna demokracija   ustava   3.člen   parlament   immanuel wallerstein

To počnem, ker verjamem, da je prav. Delati prav in dobro za mojo domovino, sem si napisal na listek že prvi mesec, v prvem letniku na fakulteti pred več kot petdesetimi leti. Še zdaj ga imam shranjenega.

Pri premišljevanju, kaj sem počel teh 25 let samostojne Slovenije, se mi je izluščilo nekaj vprašanj. Posebej ker sem v zadnjem času velikokrat v raznih člankih (in dodatno v komentarjih na te članke) zasledil trditev, da "v Sloveniji nihče ni za nič odgovoren" (na primer komentar na spletnem portalu Siol.net, objavljen 8. junija letos). Pa se mi je pojavilo osnovno vprašanje: v koliko člankih in komentarjih je zapisan Predlog ali Projekt, kako izboljšati to odgovornost? Nato pa se mi je pojavilo še kar nekaj vprašanj: Zakaj sem že pred dvajsetimi leti napisal in izdal knjigo, do danes napisal in objavil več kot petdeset člankov, v katerih ne pišem drugega kot o tem, kako izboljšati to odgovornost? Zakaj sem organiziral in izvedel vrsto oblik in metod participacije državljanov, od okroglih miz, javnih posvetov do spletnih glasovanj z osnovnim fokusom na transparentnosti trošenja javnega denarja in s končnim ciljem povečanja odgovornosti odgovornih?

 

Le zakaj?! Za štos? Zaradi zaslužka? Zaradi neke zmede v svoji glavi? Le zakaj se zadnjih petindvajset let ukvarjam pretežno s to zadevo - in sicer kot samostojni državljan posameznik, brez zagotovljene uradniške plače -, ki je izrazito področje državnih institucij?

 

Ker vem, da ne bo nihče odgovoril, bom odgovoril kar sam. To počnem, ker verjamem, da je prav. V to delo me je vrglo, morda slučajno, se ne spomnim, a to počnem profesionalno z vsem znanjem, kar ga imam. Ker verjamem, da je prav za Slovenijo. Delati prav in dobro za mojo domovino, sem si napisal na listek že prvi mesec, v prvem letniku na fakulteti pred več kot petdesetimi leti. Imam ga shranjenega.

 

Te Predloge ali Projekt, kot to svoje delovanje tudi večinoma poimenujem, sem v petindvajsetih letih let ponujal v izvedbo na različne načine tako v politični kot medijski prostor. Prvih pet let po osamosvojitvi je bil ta Projekt izboljšanja odgovornosti odgovornih v programu Civilne iniciative za Slovenijo, najprej društva in potem stranke s tem imenom. Naslednjih pet let pa del programa, za katerega smo se dogovorili z vodstvom tedanje SLS, ko smo vodilni člani Civilne iniciative po uspehu na volitvah 1996 prevzeli svetovalne funkcije v vladi in parlamentu. In vsa nadaljnja leta, ko smo leta 2000 razpustili Civilno Iniciativo za Slovenijo in sem deloval samostojno, sem delal na njem in ga preimenoval v Projekt argumentacije, tj. preizkušanja načinov in metod sodelovanja Aktivnih državljanov pri reševanju javnih problemov z osnovnim fokusom na transparentnosti trošenja javnega denarja in s tem povečanja odgovornosti odgovornih.

 

Verjamem, da ima Solženicin čisto prav, ko trdi, da demokracija ni za ruski narod, za rusko dušo, kot se je izrazil. Da je za njih primeren le prosvetljeni absolutizem. Morda je s Slovenci podobno. A zakaj ne bi vsaj poskusili z demokracijo, vladavino ljudstva, kot je direkten prevod te besedice iz grščine? Če pa res ne bo šlo, pa spremenimo 3. člen v naši Ustavi, kjer na prvem mestu stoji, da slovenski državljani izvajamo oblast neposredno. Dokler pa tega člena ne bomo spremenili, pa poskusimo; morda bo šlo kaj na bolje, morda res ne. Še vedno upam, da je demokracija prava pot, in sicer takšna demokracija, kjer pride do kohabitacije, pravega sobivanje obeh njenih delov, posredne in neposredne demokracije. V tem primeru 3. člen naše Ustave ni bil zapisan le za okras.

 

Eno od orodij te demokracije bi po vseh mojih 25 letnih preizkušanjih morala biti tudi argumentacija med Nosilcem(ci) predloga(ov) rešitve javnega problema X in Odgovornimi (po obstoječih zakonih in predpisih) za reševanje tega problema. Vedno je namreč rešitev problema X boljša in pravičnejša po poti vzpostavitve kvalitetne in zavezujoče argumentacije med Nosilcem(ci) predloga rešitve problema X in Odgovornimi zanj. To imam postavljeno kot vrednostno sodbo. In argumentacija je primernejša in bolj zavezujoča, če so pravila zapisana, jasna in razumljiva za oba subjekta. Dobra, primerna in zavezujoča argumentacija (slednje pomeni, da je bolje, ker se nahajamo v prostoru s šibko razvito skupnostno etiko, posebej pa še v prostoru, kjer nihče ni za nič odgovoren, da so tudi zapisani stimulansi in odgovornost za vse akterje, tako Nosilce predloga rešitve javnega problema in še posebej za Odgovorne), je eno osnovnih orodij demokracije. Je osnova vsem poskusom zaživetja Projekta, katerega cilj je transparentnost trošenja javnega denarja. Ki bi povečal predvsem odgovornost odgovornih za ta javni denar.

 

Ukvarjam se z orodji demokracije. Če so ta orodja zabeležena v zakonih ali predpisih, toliko bolje; če so predvidena v poslovniku kakšne institucije, tudi dobro; če pa niso (kot na primer ni nikjer zapisano, kako naj poteka zgoraj opisano orodje, s katerim se največ ukvarjam, tj. Projekt argumentacije med Nosilcem predloga rešitve javnega problema X in Odgovornimi za reševanje tega problema) in se jih uporablja priložnostno, kot se komu zazdi, pa to morda deluje kje na Švedskem. Pri nas se je priložnostna uporaba različnih orodij, predvsem neposredne demokracije, izkazala le kot paravan, kulisa raznim manevrom in odločitvam politične elite vseh barv. In pripeljala do stanja, ko v Sloveniji nihče ni za nič odgovoren.

 

Kot rečeno, to me je ujelo. So vzponi in padci. In je še posebna, ponavljajoča značilnost tega delovanja, posebej zadnjih petnajst let, ko delujem čisto samostojno. Če je bil naročnik kakšnega poskusa državna institucija, se je večkrat, na popolnoma identičen način, sredi poskusa prižgala rdeča lučka in poskus je bil večinoma brez pojasnila ustavljen. Dolgo sem bil prepričan, da stoji zadaj neka organizirana sila ali mreža, ki slej ko prej ko začuti ogroženost svojih interesov, ustavi poskus. Da sicer pusti, da se kakšni poskusi v smeri kvalitetne argumentacije sicer dogajajo, a ko se ne odvijajo v smeri njenih pričakovanj, hitro prižge omenjeno rdečo lučko. Pa sem prišel do spoznanja, da sploh ni nujno, da stoji zadaj neka organizirana mreža, recimo t.i. udbomafija, pač pa da je preprosto bolj verjetno, da se vodilni mož kakšne državne institucije, ki mu je bilo v začetku všeč ali pa je mislil da ji lahko koristi, če podpre kakšen poskus kvalitetne argumentacije, v določenem trenutku enostavno ustrašil, da bo njegov vpliv zmanjšan, ali pa da bo celo moral za kaj odgovarjati. Kar je v resnici res.

 

Kvalitetna argumentacija lahko spremeni smer posamezne ideje ali odločitve, lahko poveča odgovornost odgovornega. A ni nujno, da je to v smeri in želji vodilnega oziroma odgovornega te institucije. To je paradoks obstoječe, do sedanje točke razvite demokracije pri nas. Je rešljiv? Je! Če vodilni (odgovorni) sprejme rezultat argumentacije, ker je to prav. Kar bi moral to biti tako ali tako uveljavljeni standard demokracije. A se to seveda do sedaj še pri nobenem poskusu ni zgodilo!

 

Kako naprej? Bo obveljalo mnenje večine znancev in neznancev, ki so se kdaj srečali z mojim delovanjem: "Saj se itak ne da nič narediti?" Bodo vodilni in odgovorni vedno reagirali tako, da bo na prvem mestu njihov interes, pa interes skupine, ki jim je omogočila vodilno in "odgovorno" pozicijo, in da je potrebno argumentacijo ustaviti isti hip, ko mislijo, da je ta interes ogrožen, ali da bodo, bog ne daj, morali za kaj celo "odgovarjati"? Bo Solženicinova trditev za ruski narod obveljala tudi za slovenski narod?

 

Ali pa je karkoli narobe v samem Projektu argumentacije, kar bi se dalo morda s poskusi ugotoviti? V to slednje še polagam upanje. Zato tudi ta zapis. Lahko rečem le sapere aude, poziv vsem dobronamernim za pomoč pri ugotavljanju, kaj je morda narobe, kaj bi bilo bolje... Immanuel Wallerstein pravi, treba je poskušati, poskušati in še poskušati. Mislim, da ima prav. Pa čeprav bo treba poskušati še 25 let.

 

 

Prispevek našega komentatorja Mihe Burgerja je nastal v okvoru projekta "Slovenskih 25" ob letošnji 25-letnivi slovenske samostojnosti in neodvisnosti. V naslednjih tednih in mesecih bomo objavili še več različnih mnenj in občutkov na to temo. Tedanji in sedanji politiki, novinarji, poslovneži, intelektualci in umetniki bodo strinili svoje misli in občutke na temo četrt stoletja domovine. Da nam ne bi kdo očital omejevanje svobode izražanja in vesti, bodo vsi prispevki odprti za tudi komentarje bralcev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562