Komentar

Slovenskih 25: Četrt stoletja odgovornosti neodgovornih ali "saj se itak ne da nič narediti"

Priložnostna uporaba neposredne demokracije se je pri nas izkazala le kot paravan, kulisa raznim manevrom in odločitvam politične elite vseh barv. In na koncu Slovenijo pripeljala do stanja, ko nihče ni več za nič odgovoren.

14.06.2016 21:55
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   neposredna demokracija   ustava   3.člen   parlament   immanuel wallerstein

To počnem, ker verjamem, da je prav. Delati prav in dobro za mojo domovino, sem si napisal na listek že prvi mesec, v prvem letniku na fakulteti pred več kot petdesetimi leti. Še zdaj ga imam shranjenega.

Pri premišljevanju, kaj sem počel teh 25 let samostojne Slovenije, se mi je izluščilo nekaj vprašanj. Posebej ker sem v zadnjem času velikokrat v raznih člankih (in dodatno v komentarjih na te članke) zasledil trditev, da "v Sloveniji nihče ni za nič odgovoren" (na primer komentar na spletnem portalu Siol.net, objavljen 8. junija letos). Pa se mi je pojavilo osnovno vprašanje: v koliko člankih in komentarjih je zapisan Predlog ali Projekt, kako izboljšati to odgovornost? Nato pa se mi je pojavilo še kar nekaj vprašanj: Zakaj sem že pred dvajsetimi leti napisal in izdal knjigo, do danes napisal in objavil več kot petdeset člankov, v katerih ne pišem drugega kot o tem, kako izboljšati to odgovornost? Zakaj sem organiziral in izvedel vrsto oblik in metod participacije državljanov, od okroglih miz, javnih posvetov do spletnih glasovanj z osnovnim fokusom na transparentnosti trošenja javnega denarja in s končnim ciljem povečanja odgovornosti odgovornih?

 

Le zakaj?! Za štos? Zaradi zaslužka? Zaradi neke zmede v svoji glavi? Le zakaj se zadnjih petindvajset let ukvarjam pretežno s to zadevo - in sicer kot samostojni državljan posameznik, brez zagotovljene uradniške plače -, ki je izrazito področje državnih institucij?

 

Ker vem, da ne bo nihče odgovoril, bom odgovoril kar sam. To počnem, ker verjamem, da je prav. V to delo me je vrglo, morda slučajno, se ne spomnim, a to počnem profesionalno z vsem znanjem, kar ga imam. Ker verjamem, da je prav za Slovenijo. Delati prav in dobro za mojo domovino, sem si napisal na listek že prvi mesec, v prvem letniku na fakulteti pred več kot petdesetimi leti. Imam ga shranjenega.

 

Te Predloge ali Projekt, kot to svoje delovanje tudi večinoma poimenujem, sem v petindvajsetih letih let ponujal v izvedbo na različne načine tako v politični kot medijski prostor. Prvih pet let po osamosvojitvi je bil ta Projekt izboljšanja odgovornosti odgovornih v programu Civilne iniciative za Slovenijo, najprej društva in potem stranke s tem imenom. Naslednjih pet let pa del programa, za katerega smo se dogovorili z vodstvom tedanje SLS, ko smo vodilni člani Civilne iniciative po uspehu na volitvah 1996 prevzeli svetovalne funkcije v vladi in parlamentu. In vsa nadaljnja leta, ko smo leta 2000 razpustili Civilno Iniciativo za Slovenijo in sem deloval samostojno, sem delal na njem in ga preimenoval v Projekt argumentacije, tj. preizkušanja načinov in metod sodelovanja Aktivnih državljanov pri reševanju javnih problemov z osnovnim fokusom na transparentnosti trošenja javnega denarja in s tem povečanja odgovornosti odgovornih.

 

Verjamem, da ima Solženicin čisto prav, ko trdi, da demokracija ni za ruski narod, za rusko dušo, kot se je izrazil. Da je za njih primeren le prosvetljeni absolutizem. Morda je s Slovenci podobno. A zakaj ne bi vsaj poskusili z demokracijo, vladavino ljudstva, kot je direkten prevod te besedice iz grščine? Če pa res ne bo šlo, pa spremenimo 3. člen v naši Ustavi, kjer na prvem mestu stoji, da slovenski državljani izvajamo oblast neposredno. Dokler pa tega člena ne bomo spremenili, pa poskusimo; morda bo šlo kaj na bolje, morda res ne. Še vedno upam, da je demokracija prava pot, in sicer takšna demokracija, kjer pride do kohabitacije, pravega sobivanje obeh njenih delov, posredne in neposredne demokracije. V tem primeru 3. člen naše Ustave ni bil zapisan le za okras.

 

Eno od orodij te demokracije bi po vseh mojih 25 letnih preizkušanjih morala biti tudi argumentacija med Nosilcem(ci) predloga(ov) rešitve javnega problema X in Odgovornimi (po obstoječih zakonih in predpisih) za reševanje tega problema. Vedno je namreč rešitev problema X boljša in pravičnejša po poti vzpostavitve kvalitetne in zavezujoče argumentacije med Nosilcem(ci) predloga rešitve problema X in Odgovornimi zanj. To imam postavljeno kot vrednostno sodbo. In argumentacija je primernejša in bolj zavezujoča, če so pravila zapisana, jasna in razumljiva za oba subjekta. Dobra, primerna in zavezujoča argumentacija (slednje pomeni, da je bolje, ker se nahajamo v prostoru s šibko razvito skupnostno etiko, posebej pa še v prostoru, kjer nihče ni za nič odgovoren, da so tudi zapisani stimulansi in odgovornost za vse akterje, tako Nosilce predloga rešitve javnega problema in še posebej za Odgovorne), je eno osnovnih orodij demokracije. Je osnova vsem poskusom zaživetja Projekta, katerega cilj je transparentnost trošenja javnega denarja. Ki bi povečal predvsem odgovornost odgovornih za ta javni denar.

 

Ukvarjam se z orodji demokracije. Če so ta orodja zabeležena v zakonih ali predpisih, toliko bolje; če so predvidena v poslovniku kakšne institucije, tudi dobro; če pa niso (kot na primer ni nikjer zapisano, kako naj poteka zgoraj opisano orodje, s katerim se največ ukvarjam, tj. Projekt argumentacije med Nosilcem predloga rešitve javnega problema X in Odgovornimi za reševanje tega problema) in se jih uporablja priložnostno, kot se komu zazdi, pa to morda deluje kje na Švedskem. Pri nas se je priložnostna uporaba različnih orodij, predvsem neposredne demokracije, izkazala le kot paravan, kulisa raznim manevrom in odločitvam politične elite vseh barv. In pripeljala do stanja, ko v Sloveniji nihče ni za nič odgovoren.

 

Kot rečeno, to me je ujelo. So vzponi in padci. In je še posebna, ponavljajoča značilnost tega delovanja, posebej zadnjih petnajst let, ko delujem čisto samostojno. Če je bil naročnik kakšnega poskusa državna institucija, se je večkrat, na popolnoma identičen način, sredi poskusa prižgala rdeča lučka in poskus je bil večinoma brez pojasnila ustavljen. Dolgo sem bil prepričan, da stoji zadaj neka organizirana sila ali mreža, ki slej ko prej ko začuti ogroženost svojih interesov, ustavi poskus. Da sicer pusti, da se kakšni poskusi v smeri kvalitetne argumentacije sicer dogajajo, a ko se ne odvijajo v smeri njenih pričakovanj, hitro prižge omenjeno rdečo lučko. Pa sem prišel do spoznanja, da sploh ni nujno, da stoji zadaj neka organizirana mreža, recimo t.i. udbomafija, pač pa da je preprosto bolj verjetno, da se vodilni mož kakšne državne institucije, ki mu je bilo v začetku všeč ali pa je mislil da ji lahko koristi, če podpre kakšen poskus kvalitetne argumentacije, v določenem trenutku enostavno ustrašil, da bo njegov vpliv zmanjšan, ali pa da bo celo moral za kaj odgovarjati. Kar je v resnici res.

 

Kvalitetna argumentacija lahko spremeni smer posamezne ideje ali odločitve, lahko poveča odgovornost odgovornega. A ni nujno, da je to v smeri in želji vodilnega oziroma odgovornega te institucije. To je paradoks obstoječe, do sedanje točke razvite demokracije pri nas. Je rešljiv? Je! Če vodilni (odgovorni) sprejme rezultat argumentacije, ker je to prav. Kar bi moral to biti tako ali tako uveljavljeni standard demokracije. A se to seveda do sedaj še pri nobenem poskusu ni zgodilo!

 

Kako naprej? Bo obveljalo mnenje večine znancev in neznancev, ki so se kdaj srečali z mojim delovanjem: "Saj se itak ne da nič narediti?" Bodo vodilni in odgovorni vedno reagirali tako, da bo na prvem mestu njihov interes, pa interes skupine, ki jim je omogočila vodilno in "odgovorno" pozicijo, in da je potrebno argumentacijo ustaviti isti hip, ko mislijo, da je ta interes ogrožen, ali da bodo, bog ne daj, morali za kaj celo "odgovarjati"? Bo Solženicinova trditev za ruski narod obveljala tudi za slovenski narod?

 

Ali pa je karkoli narobe v samem Projektu argumentacije, kar bi se dalo morda s poskusi ugotoviti? V to slednje še polagam upanje. Zato tudi ta zapis. Lahko rečem le sapere aude, poziv vsem dobronamernim za pomoč pri ugotavljanju, kaj je morda narobe, kaj bi bilo bolje... Immanuel Wallerstein pravi, treba je poskušati, poskušati in še poskušati. Mislim, da ima prav. Pa čeprav bo treba poskušati še 25 let.

 

 

Prispevek našega komentatorja Mihe Burgerja je nastal v okvoru projekta "Slovenskih 25" ob letošnji 25-letnivi slovenske samostojnosti in neodvisnosti. V naslednjih tednih in mesecih bomo objavili še več različnih mnenj in občutkov na to temo. Tedanji in sedanji politiki, novinarji, poslovneži, intelektualci in umetniki bodo strinili svoje misli in občutke na temo četrt stoletja domovine. Da nam ne bi kdo očital omejevanje svobode izražanja in vesti, bodo vsi prispevki odprti za tudi komentarje bralcev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489