Komentar

Slovenija, moja dežela: Od daleč je vse krasno, od blizu pa sprto in razdvojeno

V jugoslovanskih časih je krožila šala o razočaranju komunističnega revolucionarja, ki je na koncu izjavil: Lep je bil socializem - iz kapitalizma. Šala je pripovedovala o temeljni zadregi starih levičarjev: ko so živeli v kapitalizmu, je bil socializem videti lep, ko so ga doživeli "v praksi", pa je svojo lepoto izgubil.

17.06.2016 20:57
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   kardelj   tito   kapitalizem   socializem

Foto: www.spar.si

Iz aviona je Slovenija videti krasna: zelena, bogata z vrtovi, sadovnjaki, polji in vinogradi, lepimi enodružinskimi hišami, visokimi gorami in bistrimi vodami; nakupovalnimi središči in bleščečimi avtomobili na vsakem koraku...

Pred nekaj dnevi sem potoval na Primorsko. Približno na pol poti sem na levi strani opazil veliko oglasno desko, na kateri je, če sem prav prebral - ob tem, da sem moral biti pozoren na promet - pisalo Od daleč je vse krasno. Doma sem prižgal računalnik in iz interneta izvedel, da so bile te besede izrečene v času galskih vojn, menda na meji z območjem, kjer so potekali srditi spopadi s Helveti. Sicer naj bi se modrosti prvi domislil rimski zgodovinopisec Publius Cornelius Tacitus, natančen prevod pa naj bi se glasil Iz daljave je spoštovanje večje.

 

Ob pogledu na madež ali umazanijo včasih rečemo: Iz aviona se ne vidi. Podrobnosti ali malenkosti niso važne in jih - če nas zanima celota ali "širši problem" - lahko zanemarimo. Iz angleščine in moderne miselnosti izvira nasvet, da je treba (storiti korak, dva nazaj in) pogledati "večjo sliko" (bigger picture). Pogosto tudi pravimo, da se kdo moti o kakšni zadevi (ali se zaleti) zaradi pomanjkanja razdalje, iz česar sledi priporočilo, da je potrebna varnostna razdalja, da je treba zadevo prespati itn.

 

V jugoslovanskih časih je krožila šala o razočaranju komunističnega revolucionarja, ki je na koncu izjavil: Lep je bil socializem - iz kapitalizma. Šala je pripovedovala o temeljni zadregi starih levičarjev: ko so živeli v kapitalizmu, npr. v Kraljevini Jugoslaviji, je bil socializem videti lep; ko so ga doživeli "v praksi", pa je svojo lepoto izgubil. Izjave, ki na prvi pogled spominjajo na razočaranje revolucionarjev, bomo slišali tudi danes. Takole slišimo: lepa je bila socialistična Jugoslavija, Tito je bil car, vsi so imeli službe, bila je enakost itn. Te izjave so kajpada nekaj čisto drugega kot izjave razočaranih jugoslovanskih revolucionarjev, za katere je bil socializem lep, ko ga še ni bilo. Zanje je bil socializem prevara, iz takšnih spoznanj pa je v vseh socialističnih državah prišlo do perestrojk, glasnosti, rušenja zidov in vsesplošnih prevratov. Ti prevrati niso poenotili le nekdanjih socialističnih družb in komunističnega sveta, ampak - recimo - vso Evropo, da je postala celovita in svobodna. Ameriški filozof Francis Fukuyama je napovedal konec zgodovine. Žal se napoved ni uresničila in žal se je zgodovina - celo v nekaterih najmanj prijetnih razsežnostih - začela vračati. O ruskih posebnostih (in podobnostih) s tem v zvezi govori tudi nekdanji zagovornik perestrojke, moskovski filozof Aleksander Zipko v članku Bereit, alles niederzu­brennen, objavljenem v tedniku Der Spiegel 4. junija 2016.

 

 

***

 

Danes precejšen, predvsem mlajši del slovenske politike obožuje komunistično retoriko, pri čemer je naivnejši od starih revolucionarjev. Mladi levičarji, recimo tisti, ki so se vselili v prostore nekdanje ljubljanske tovarne biciklov, t.i. skvoterji, namreč niso doživeli niti jugoslovanskega socializma (ker so bili premladi) niti pravega slovenskega kapitalizma (ker ga pravzaprav še ni bilo). Problem ni v nezadovoljstvu, ampak v njegovi neumestnosti. Problem je v tem, da se ne prepoznavajo niti zavezniki niti nasprotniki. Na prvi pogled se zdi, kot da je ljubljanski župan nasprotnik skvoterjev. V bistvu pa je njihov somišljenik, celo voditelj. Spomnimo se, kako je v Stožicah, pa ne le on, prepeval komunistične himne.

 

Ne vem natančno, čemu je bilo namenjeno obcestno sporočilo Od daleč je vse krasno. Morda so njegovi avtorji želeli sporočiti, da ni razloga za paniko in da je - če upoštevamo primerno razdaljo - vse v redu. Iz primerne razdalje je krasna tudi Slovenija. Slovenija je krasna, če se ji preveč ne približamo. Kaj bi pa bilo, če bi se ji približali? Pravijo, da je hudič skrit v podrobnostih.

 

Leta 1977 sem se zelo začudil, ko sem prebral, da je Ytzhak Rabin odstopil s položaja izraelskega ministrskega predsednika, ker so ga zalotili, da je imel na nedovoljenem bančnem računu v ZDA 10.000 dolarjev. Takrat izraelski državljani niso smeli imeti denarja v tujini. Merila so različna glede na kraj in čas. Billa Clintona so hoteli odstaviti, ker je skrival erotično zgodbico s pripravnico. Jacques Chirac in Silvio Berlusconi sta se ob tej drobnariji samo hahljala.

 

V Sloveniji je mogoče postati predsednik države in celo kandidirati za generalnega sekretarja OZN, če se posmehuješ plebiscitu, ki je bil podlaga slovenske neodvisnosti - da ne govorim o podcenjevanju žrtev povojnih zunajsodnih pobojev. Mimogrede je mogoče biti levičar, prepevati komunistične pesmi in podpirati t.i. tajkune. V Sloveniji ima vlada generalnega sekretarja, ki v prostem času deluje kot zastopnik stranke, ki toži državo, njegova soproga pa je podjetnica, ki ne plačuje davkov. Možakar je podal zahtevo za izločitev vseh slovenskih sodišč in sodnikov, češ da so kontaminirani in pristranski. V prejšnjem življenju je bil zaposlen na generalni policijski upravi, kjer se je ukvarjal s kadri, nato je bil pomočnik urada za varnost in zaščito, nakar je zapustil policijo in postal odvetnik. Kmalu se je pretaknil na mesto generalnega sekretarja na Lukšičevem ministrstvu za šolstvo in šport; preden je postal sekretar vlade, pa je bil še sodnik na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču.

 

Aktualni zunanji minister, ki ga imajo naivneži za zaščitnika upokojencev, se je proslavil z izjavama, da bi po okupaciji Krima posredoval med Rusijo in Evropsko unijo, in da bo Slovenija zmagala v mejnem sporu s Hrvaško. Sicer ima minister - celo na sodiščih - težave z dejstvi in resnico, kar teh sodišč seveda niti malo ne moti. Minister pri svojih ukrepih zoper neljube nasprotnike in konkurente uporablja hujskaška pisma svojih privržencev, vendar se mimogrede zlaže, da pisem sploh ni dobil. S svojo hipertrofirano zgovornostjo je onemogočil arbitražni sporazum s Hrvaško, ki sicer po zaslugi - od predsednice hrvaške vlade očaranega - bivšega predsednika vlade ni imel veliko možnosti za uspeh.

 

Slovenski tožilci in sodniki pošiljajo v zapor politično konkurenco, z največjim razumevanjem in s hitrostjo, ki je med polži znana kot počivalna, pa - pod pogojem, da so zaslužni za vsaj sto milijonov izgube - obravnavajo primere bančnikov in podjetnikov. Njihov najnovejši dosežek, znan kot afera Patria, je razorožitev slovenske vojske. Za vse čase so izbili iz glave kakršnekoli nakupe orožja vsem tistim, ki so odgovorni za oborožitev, saj bi jih mimogrede strpali v zapor.

 

 

***

 

Vsega tega se z aviona ne vidi. Iz aviona je Slovenija videti krasna: zelena, bogata z vrtovi, sadovnjaki, polji in vinogradi, lepimi enodružinskimi hišami, visokimi gorami in bistrimi vodami; nakupovalnimi središči in bleščečimi avtomobili na vsakem koraku... Šele ko se približaš, vidiš, da je dežela sprta in razdvojena. Tu so levi vrtovi in desni vrtovi, levi in desni hribi, levi in desni vinogradi, levi in desni shopping centri, leva Slovenija in desna Slovenija…

 

Pred četrt stoletja so se Slovenci povezali in poenotili, da so en narod in ena država. Nato so se povezali in poenotili, da je država članica Evropske unije in zveze NATO. Te vezi so nastale s plebiscitom in referendumom. Narod, nacija in nacionalnost so do današnjega dne najmočnejše vezivo človeštva. Komunisti so nekoč mislili, da ga bodo nadomestili s socializmom, Kardelj celo s samoupravljanjem, Tito z neuvrščenostjo. Toda narod, nacija in nacionalnost so - poleg drugih vrednot in interesov - še vedno najmočnejše vezivo. To ne bi smelo delovati samo od daleč. To bi moralo delovati tudi, če pogledamo od blizu. Da bi dosegli to nujno stvar, bodo potrebna velika povezovalna dejanja. To je naša stvar, nobeno sklicevanje na slavne očete ne bo pomagalo! (Tu mislim na reklamni film, ki ga je za potrebe predstavitve planiške kandidature pred predsedstvom FIS posnel Miro Cerar. Če se prav spominjam, je rekel, da je edini predsednik vlade, čigar oče je  bil olimpijski šampion.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
8
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,846
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,107
03/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,935
04/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,306
05/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 959
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,196
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,086
08/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,078
09/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 999
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,025