Komentar

Pozor! Pet največjih spinov o davčni reformi

Diskusija o mini davčni reformi ali davčnem prestrukturiranju traja že približno dva meseca. V tem času je bilo izrečenih kup informacij, ki ne držijo. Katere so te informacije in zakaj ne držijo? Naš kolumnist Goran Novković, ki je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, opozarja na manipulacije, ki se že pojavljajo okoli davčne reforme.

15.06.2016 22:53
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   davčna reforma   sindikati   javni sektor   dušan mramor   boris koprivnikar

Foto: Televizija Slovenija (BoBo)

Ob omenjanju vojakov, policistov in medicinskih sester bi bilo korektno navesti, kam v javnem sektorju gre preveč denarja.

1. Javnofinančna konsolidacija, ali bolje sanacija, ne dovoljuje nižjih davkov. Ne drži. Res je, da moramo znižati primanjkljaj, vendar je hkrati slovenska javna poraba za več kot 600 milijonov evrov višja, kot bi bila, če bi bila nekje na povprečju javne porabe članic EU. Torej bi vlada morala javno priznati, da rezerve v javni porabi so in da ni korektno, da se dodatno valijo bremena na davkoplačevalce, tudi podjetja in s tem na zaposlene v gospodarstvu. Ker razmerje ta hip ni uravnoteženo.

 

2. Vlada mora poskrbeti za vse sloje družbe, učitelje, zdravnike, vojake, kulturnike, ne le gospodarstvo. Takšne trditve so udarec pod pasom, ker subtilno sugerirajo, da smo kritiki prevelike in premalo učinkovite javne porabe nasprotniki celotnega javnega sektorja in da se ne zavedamo pomena dobrih javnih storitev. Kar ni korektno. Naši otroci se šolajo v javnih šolah, zdravimo se v javnih ambulantah in bolnišnicah, vsi imamo koga, ki dela v javnem sektorju, še kako se zavedamo izjemnega pomena, ki ga imajo javni uslužbenci in javne storitve v družbi. Raje si ne predstavljam, da bi se vrnili v srednji vek brez razvitih javnih storitev.

 

Zato se bojim, da pavšalno navajanje služi prikrivanju splošne slike in zavajanju javnosti, da gre za nekakšen napad na javni sektor. Čeprav gre zgolj za težnjo, da se ne ohranja več neravnotežja v družbi, ko so zaposleni v gospodarstvu očitno v neenakem položaju. Kot rečeno: javna poraba je po Eurostatovih podatkih previsoka, za izobraževanje dajemo približno 20 odstotkov več, kot če bi bili na povprečju članic EU. Tudi javna uprava in kultura odstopata navzgor. Zato bi bilo ob omenjanju vojakov, policistov in medicinskih sester korektno navesti, kam v javnem sektorju gre preveč denarja. Recept za rešitev je jasen. Finančni minister Dušan Mramor bi mu lahko rekel javnofinančno prestrukturiranje. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa bi lahko sindikate javnega sektorja najprej opozoril, da če bomo nekomu dali nekaj sto milijonov, potem jih bo treba tudi nekomu v javnem sektorju vzeti, če bomo hoteli ozdraviti javne finance.

 

3. Gospodarstvo podpira predlog davčnega prestrukturiranja finančnega ministrstva. Ne podpira ga ne večina obrtnikov, ne večina podjetnikov, ne večina malih podjetij, ne večina srednjih podjetij in ne večina velikih podjetij. Ne podpira ga velika večina reprezentativnih zastopnikov delodajalcev in gospodarstva. Res ga podpira nekaj podjetij in direktorjev, kar je povsem legitimno. Nekateri ga podpirajo zaradi specifičnih razmer v podjetju, zaradi česar jim takšno davčno prestrukturiranje res prinaša koristi, drugi ne poznajo podrobnosti predloga in so najbrž enostransko informirani, tretji zaradi bojazni, da bo drugačen predlog morda celo slabši, četrti zaradi osebnih interesov, ker predlog zvišuje tudi njihovo neto plačo, peti, ker je morda kdo koga poklical ... Ampak reprezentativna večina gospodarstva to ni.

 

Včeraj je kar 71 odstotkov glasujočih na Vrhu malega gospodarstva med štirimi predlogi ukrepov, ki bi izboljšalo poslovno okolje za mala in srednja podjetja, kot najbolj prioritetnega izbralo prav tistega, ki pravi: Nujna je davčna reforma, ne zgolj davčno prestrukturiranje. Opozarjam, da so bili v igri še drugi zanimivi predlogi, vključno s predlogom o bolj transparentnih inšpekcijskih službah, ki običajno najbolj žulijo malo gospodarstvo. Pa je davčna tema kljub temu prepričljivo "zmagala". Kaj bi bilo, če bi bilo vprašanje, ali ste za resno davčno reformo ali za davčno prestruktururanje, je najbrž jasno.

 

Ne gre pa le za malo gospodarstvo. Davčna reforma je bila ena ključnih tem v lanskem Manifestu industrijske politike. Prav nezadovoljstvo z odzivom vlade oziroma ministrstva za finance na to temo je bil eden od glavnih razlogov, da je upravni odbor zahteval ponovno obravnavo manifesta tudi v državnem zboru. Soglasno upravni odbor, ki šteje 42 članov.

 

4. Predlog finančnega odbora je korak v pravo smer. Deloma je res, denimo ko gre za razbremenitev bruto plač, kar bi, vsaj kratkoročno, prispevalo k večji motivaciji zaposlenih. Toda hkrati z dvigom stopnje davka na dohodek pravnih oseb dodatno obremenjuje podjetja, ki se jim bruto strošek že tako ne bo zmanjšal. V prvem delu je res korak v pravo smer, za manjši del zaposlenih, a je nato takoj velik korak nazaj. Vse to bi z višjim davkom na dohodek pravnih oseb plačala podjetja, njihov bruto strošek plač pa ostane enak.

 

5. Delodajalci in zastopniki gospodarstva so pri nasprotovanju predlogu davčnega prestrukturiranja skočili na prvo žogo. Ministrstvo za finance je dvakrat javno objavilo predlog, po lastnih navedbah opravilo vsaj tri, po nekaterih trditvah celo štiri kroge posvetovanj s socialnimi partnerji. Še več je bilo drugih komunikacijskih izjav po različnih sestankih. Logična ugotovitev je, da matematično ni mogoče, da bi delodajalci skočili na prvo žogo. Davčna reforma ni preposta zgodba. Pri zgodbah, ki niso preproste, pa je žal veliko prostora za manipulacije.

Pazite se jih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,896
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,408
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,770
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,252
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,290
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,021
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 756
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,403
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605