Komentar

Pozor! Pet največjih spinov o davčni reformi

Diskusija o mini davčni reformi ali davčnem prestrukturiranju traja že približno dva meseca. V tem času je bilo izrečenih kup informacij, ki ne držijo. Katere so te informacije in zakaj ne držijo? Naš kolumnist Goran Novković, ki je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, opozarja na manipulacije, ki se že pojavljajo okoli davčne reforme.

15.06.2016 22:53
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   davčna reforma   sindikati   javni sektor   dušan mramor   boris koprivnikar

Foto: Televizija Slovenija (BoBo)

Ob omenjanju vojakov, policistov in medicinskih sester bi bilo korektno navesti, kam v javnem sektorju gre preveč denarja.

1. Javnofinančna konsolidacija, ali bolje sanacija, ne dovoljuje nižjih davkov. Ne drži. Res je, da moramo znižati primanjkljaj, vendar je hkrati slovenska javna poraba za več kot 600 milijonov evrov višja, kot bi bila, če bi bila nekje na povprečju javne porabe članic EU. Torej bi vlada morala javno priznati, da rezerve v javni porabi so in da ni korektno, da se dodatno valijo bremena na davkoplačevalce, tudi podjetja in s tem na zaposlene v gospodarstvu. Ker razmerje ta hip ni uravnoteženo.

 

2. Vlada mora poskrbeti za vse sloje družbe, učitelje, zdravnike, vojake, kulturnike, ne le gospodarstvo. Takšne trditve so udarec pod pasom, ker subtilno sugerirajo, da smo kritiki prevelike in premalo učinkovite javne porabe nasprotniki celotnega javnega sektorja in da se ne zavedamo pomena dobrih javnih storitev. Kar ni korektno. Naši otroci se šolajo v javnih šolah, zdravimo se v javnih ambulantah in bolnišnicah, vsi imamo koga, ki dela v javnem sektorju, še kako se zavedamo izjemnega pomena, ki ga imajo javni uslužbenci in javne storitve v družbi. Raje si ne predstavljam, da bi se vrnili v srednji vek brez razvitih javnih storitev.

 

Zato se bojim, da pavšalno navajanje služi prikrivanju splošne slike in zavajanju javnosti, da gre za nekakšen napad na javni sektor. Čeprav gre zgolj za težnjo, da se ne ohranja več neravnotežja v družbi, ko so zaposleni v gospodarstvu očitno v neenakem položaju. Kot rečeno: javna poraba je po Eurostatovih podatkih previsoka, za izobraževanje dajemo približno 20 odstotkov več, kot če bi bili na povprečju članic EU. Tudi javna uprava in kultura odstopata navzgor. Zato bi bilo ob omenjanju vojakov, policistov in medicinskih sester korektno navesti, kam v javnem sektorju gre preveč denarja. Recept za rešitev je jasen. Finančni minister Dušan Mramor bi mu lahko rekel javnofinančno prestrukturiranje. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa bi lahko sindikate javnega sektorja najprej opozoril, da če bomo nekomu dali nekaj sto milijonov, potem jih bo treba tudi nekomu v javnem sektorju vzeti, če bomo hoteli ozdraviti javne finance.

 

3. Gospodarstvo podpira predlog davčnega prestrukturiranja finančnega ministrstva. Ne podpira ga ne večina obrtnikov, ne večina podjetnikov, ne večina malih podjetij, ne večina srednjih podjetij in ne večina velikih podjetij. Ne podpira ga velika večina reprezentativnih zastopnikov delodajalcev in gospodarstva. Res ga podpira nekaj podjetij in direktorjev, kar je povsem legitimno. Nekateri ga podpirajo zaradi specifičnih razmer v podjetju, zaradi česar jim takšno davčno prestrukturiranje res prinaša koristi, drugi ne poznajo podrobnosti predloga in so najbrž enostransko informirani, tretji zaradi bojazni, da bo drugačen predlog morda celo slabši, četrti zaradi osebnih interesov, ker predlog zvišuje tudi njihovo neto plačo, peti, ker je morda kdo koga poklical ... Ampak reprezentativna večina gospodarstva to ni.

 

Včeraj je kar 71 odstotkov glasujočih na Vrhu malega gospodarstva med štirimi predlogi ukrepov, ki bi izboljšalo poslovno okolje za mala in srednja podjetja, kot najbolj prioritetnega izbralo prav tistega, ki pravi: Nujna je davčna reforma, ne zgolj davčno prestrukturiranje. Opozarjam, da so bili v igri še drugi zanimivi predlogi, vključno s predlogom o bolj transparentnih inšpekcijskih službah, ki običajno najbolj žulijo malo gospodarstvo. Pa je davčna tema kljub temu prepričljivo "zmagala". Kaj bi bilo, če bi bilo vprašanje, ali ste za resno davčno reformo ali za davčno prestruktururanje, je najbrž jasno.

 

Ne gre pa le za malo gospodarstvo. Davčna reforma je bila ena ključnih tem v lanskem Manifestu industrijske politike. Prav nezadovoljstvo z odzivom vlade oziroma ministrstva za finance na to temo je bil eden od glavnih razlogov, da je upravni odbor zahteval ponovno obravnavo manifesta tudi v državnem zboru. Soglasno upravni odbor, ki šteje 42 članov.

 

4. Predlog finančnega odbora je korak v pravo smer. Deloma je res, denimo ko gre za razbremenitev bruto plač, kar bi, vsaj kratkoročno, prispevalo k večji motivaciji zaposlenih. Toda hkrati z dvigom stopnje davka na dohodek pravnih oseb dodatno obremenjuje podjetja, ki se jim bruto strošek že tako ne bo zmanjšal. V prvem delu je res korak v pravo smer, za manjši del zaposlenih, a je nato takoj velik korak nazaj. Vse to bi z višjim davkom na dohodek pravnih oseb plačala podjetja, njihov bruto strošek plač pa ostane enak.

 

5. Delodajalci in zastopniki gospodarstva so pri nasprotovanju predlogu davčnega prestrukturiranja skočili na prvo žogo. Ministrstvo za finance je dvakrat javno objavilo predlog, po lastnih navedbah opravilo vsaj tri, po nekaterih trditvah celo štiri kroge posvetovanj s socialnimi partnerji. Še več je bilo drugih komunikacijskih izjav po različnih sestankih. Logična ugotovitev je, da matematično ni mogoče, da bi delodajalci skočili na prvo žogo. Davčna reforma ni preposta zgodba. Pri zgodbah, ki niso preproste, pa je žal veliko prostora za manipulacije.

Pazite se jih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
0
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,826
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,457
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,387
04/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 1,817
05/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,807
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,694
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,316
08/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,560
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 997
10/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,795