Komentar

Pozor! Pet največjih spinov o davčni reformi

Diskusija o mini davčni reformi ali davčnem prestrukturiranju traja že približno dva meseca. V tem času je bilo izrečenih kup informacij, ki ne držijo. Katere so te informacije in zakaj ne držijo? Naš kolumnist Goran Novković, ki je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, opozarja na manipulacije, ki se že pojavljajo okoli davčne reforme.

15.06.2016 22:53
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   davčna reforma   sindikati   javni sektor   dušan mramor   boris koprivnikar

Foto: Televizija Slovenija (BoBo)

Ob omenjanju vojakov, policistov in medicinskih sester bi bilo korektno navesti, kam v javnem sektorju gre preveč denarja.

1. Javnofinančna konsolidacija, ali bolje sanacija, ne dovoljuje nižjih davkov. Ne drži. Res je, da moramo znižati primanjkljaj, vendar je hkrati slovenska javna poraba za več kot 600 milijonov evrov višja, kot bi bila, če bi bila nekje na povprečju javne porabe članic EU. Torej bi vlada morala javno priznati, da rezerve v javni porabi so in da ni korektno, da se dodatno valijo bremena na davkoplačevalce, tudi podjetja in s tem na zaposlene v gospodarstvu. Ker razmerje ta hip ni uravnoteženo.

 

2. Vlada mora poskrbeti za vse sloje družbe, učitelje, zdravnike, vojake, kulturnike, ne le gospodarstvo. Takšne trditve so udarec pod pasom, ker subtilno sugerirajo, da smo kritiki prevelike in premalo učinkovite javne porabe nasprotniki celotnega javnega sektorja in da se ne zavedamo pomena dobrih javnih storitev. Kar ni korektno. Naši otroci se šolajo v javnih šolah, zdravimo se v javnih ambulantah in bolnišnicah, vsi imamo koga, ki dela v javnem sektorju, še kako se zavedamo izjemnega pomena, ki ga imajo javni uslužbenci in javne storitve v družbi. Raje si ne predstavljam, da bi se vrnili v srednji vek brez razvitih javnih storitev.

 

Zato se bojim, da pavšalno navajanje služi prikrivanju splošne slike in zavajanju javnosti, da gre za nekakšen napad na javni sektor. Čeprav gre zgolj za težnjo, da se ne ohranja več neravnotežja v družbi, ko so zaposleni v gospodarstvu očitno v neenakem položaju. Kot rečeno: javna poraba je po Eurostatovih podatkih previsoka, za izobraževanje dajemo približno 20 odstotkov več, kot če bi bili na povprečju članic EU. Tudi javna uprava in kultura odstopata navzgor. Zato bi bilo ob omenjanju vojakov, policistov in medicinskih sester korektno navesti, kam v javnem sektorju gre preveč denarja. Recept za rešitev je jasen. Finančni minister Dušan Mramor bi mu lahko rekel javnofinančno prestrukturiranje. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa bi lahko sindikate javnega sektorja najprej opozoril, da če bomo nekomu dali nekaj sto milijonov, potem jih bo treba tudi nekomu v javnem sektorju vzeti, če bomo hoteli ozdraviti javne finance.

 

3. Gospodarstvo podpira predlog davčnega prestrukturiranja finančnega ministrstva. Ne podpira ga ne večina obrtnikov, ne večina podjetnikov, ne večina malih podjetij, ne večina srednjih podjetij in ne večina velikih podjetij. Ne podpira ga velika večina reprezentativnih zastopnikov delodajalcev in gospodarstva. Res ga podpira nekaj podjetij in direktorjev, kar je povsem legitimno. Nekateri ga podpirajo zaradi specifičnih razmer v podjetju, zaradi česar jim takšno davčno prestrukturiranje res prinaša koristi, drugi ne poznajo podrobnosti predloga in so najbrž enostransko informirani, tretji zaradi bojazni, da bo drugačen predlog morda celo slabši, četrti zaradi osebnih interesov, ker predlog zvišuje tudi njihovo neto plačo, peti, ker je morda kdo koga poklical ... Ampak reprezentativna večina gospodarstva to ni.

 

Včeraj je kar 71 odstotkov glasujočih na Vrhu malega gospodarstva med štirimi predlogi ukrepov, ki bi izboljšalo poslovno okolje za mala in srednja podjetja, kot najbolj prioritetnega izbralo prav tistega, ki pravi: Nujna je davčna reforma, ne zgolj davčno prestrukturiranje. Opozarjam, da so bili v igri še drugi zanimivi predlogi, vključno s predlogom o bolj transparentnih inšpekcijskih službah, ki običajno najbolj žulijo malo gospodarstvo. Pa je davčna tema kljub temu prepričljivo "zmagala". Kaj bi bilo, če bi bilo vprašanje, ali ste za resno davčno reformo ali za davčno prestruktururanje, je najbrž jasno.

 

Ne gre pa le za malo gospodarstvo. Davčna reforma je bila ena ključnih tem v lanskem Manifestu industrijske politike. Prav nezadovoljstvo z odzivom vlade oziroma ministrstva za finance na to temo je bil eden od glavnih razlogov, da je upravni odbor zahteval ponovno obravnavo manifesta tudi v državnem zboru. Soglasno upravni odbor, ki šteje 42 članov.

 

4. Predlog finančnega odbora je korak v pravo smer. Deloma je res, denimo ko gre za razbremenitev bruto plač, kar bi, vsaj kratkoročno, prispevalo k večji motivaciji zaposlenih. Toda hkrati z dvigom stopnje davka na dohodek pravnih oseb dodatno obremenjuje podjetja, ki se jim bruto strošek že tako ne bo zmanjšal. V prvem delu je res korak v pravo smer, za manjši del zaposlenih, a je nato takoj velik korak nazaj. Vse to bi z višjim davkom na dohodek pravnih oseb plačala podjetja, njihov bruto strošek plač pa ostane enak.

 

5. Delodajalci in zastopniki gospodarstva so pri nasprotovanju predlogu davčnega prestrukturiranja skočili na prvo žogo. Ministrstvo za finance je dvakrat javno objavilo predlog, po lastnih navedbah opravilo vsaj tri, po nekaterih trditvah celo štiri kroge posvetovanj s socialnimi partnerji. Še več je bilo drugih komunikacijskih izjav po različnih sestankih. Logična ugotovitev je, da matematično ni mogoče, da bi delodajalci skočili na prvo žogo. Davčna reforma ni preposta zgodba. Pri zgodbah, ki niso preproste, pa je žal veliko prostora za manipulacije.

Pazite se jih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
3
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.430
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.838
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.914
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.003
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.546
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.150
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.072
09/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.172
10/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.575