Komentar

Pozor! Pet največjih spinov o davčni reformi

Diskusija o mini davčni reformi ali davčnem prestrukturiranju traja že približno dva meseca. V tem času je bilo izrečenih kup informacij, ki ne držijo. Katere so te informacije in zakaj ne držijo? Naš kolumnist Goran Novković, ki je izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, opozarja na manipulacije, ki se že pojavljajo okoli davčne reforme.

15.06.2016 22:53
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   davčna reforma   sindikati   javni sektor   dušan mramor   boris koprivnikar

Foto: Televizija Slovenija (BoBo)

Ob omenjanju vojakov, policistov in medicinskih sester bi bilo korektno navesti, kam v javnem sektorju gre preveč denarja.

1. Javnofinančna konsolidacija, ali bolje sanacija, ne dovoljuje nižjih davkov. Ne drži. Res je, da moramo znižati primanjkljaj, vendar je hkrati slovenska javna poraba za več kot 600 milijonov evrov višja, kot bi bila, če bi bila nekje na povprečju javne porabe članic EU. Torej bi vlada morala javno priznati, da rezerve v javni porabi so in da ni korektno, da se dodatno valijo bremena na davkoplačevalce, tudi podjetja in s tem na zaposlene v gospodarstvu. Ker razmerje ta hip ni uravnoteženo.

 

2. Vlada mora poskrbeti za vse sloje družbe, učitelje, zdravnike, vojake, kulturnike, ne le gospodarstvo. Takšne trditve so udarec pod pasom, ker subtilno sugerirajo, da smo kritiki prevelike in premalo učinkovite javne porabe nasprotniki celotnega javnega sektorja in da se ne zavedamo pomena dobrih javnih storitev. Kar ni korektno. Naši otroci se šolajo v javnih šolah, zdravimo se v javnih ambulantah in bolnišnicah, vsi imamo koga, ki dela v javnem sektorju, še kako se zavedamo izjemnega pomena, ki ga imajo javni uslužbenci in javne storitve v družbi. Raje si ne predstavljam, da bi se vrnili v srednji vek brez razvitih javnih storitev.

 

Zato se bojim, da pavšalno navajanje služi prikrivanju splošne slike in zavajanju javnosti, da gre za nekakšen napad na javni sektor. Čeprav gre zgolj za težnjo, da se ne ohranja več neravnotežja v družbi, ko so zaposleni v gospodarstvu očitno v neenakem položaju. Kot rečeno: javna poraba je po Eurostatovih podatkih previsoka, za izobraževanje dajemo približno 20 odstotkov več, kot če bi bili na povprečju članic EU. Tudi javna uprava in kultura odstopata navzgor. Zato bi bilo ob omenjanju vojakov, policistov in medicinskih sester korektno navesti, kam v javnem sektorju gre preveč denarja. Recept za rešitev je jasen. Finančni minister Dušan Mramor bi mu lahko rekel javnofinančno prestrukturiranje. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa bi lahko sindikate javnega sektorja najprej opozoril, da če bomo nekomu dali nekaj sto milijonov, potem jih bo treba tudi nekomu v javnem sektorju vzeti, če bomo hoteli ozdraviti javne finance.

 

3. Gospodarstvo podpira predlog davčnega prestrukturiranja finančnega ministrstva. Ne podpira ga ne večina obrtnikov, ne večina podjetnikov, ne večina malih podjetij, ne večina srednjih podjetij in ne večina velikih podjetij. Ne podpira ga velika večina reprezentativnih zastopnikov delodajalcev in gospodarstva. Res ga podpira nekaj podjetij in direktorjev, kar je povsem legitimno. Nekateri ga podpirajo zaradi specifičnih razmer v podjetju, zaradi česar jim takšno davčno prestrukturiranje res prinaša koristi, drugi ne poznajo podrobnosti predloga in so najbrž enostransko informirani, tretji zaradi bojazni, da bo drugačen predlog morda celo slabši, četrti zaradi osebnih interesov, ker predlog zvišuje tudi njihovo neto plačo, peti, ker je morda kdo koga poklical ... Ampak reprezentativna večina gospodarstva to ni.

 

Včeraj je kar 71 odstotkov glasujočih na Vrhu malega gospodarstva med štirimi predlogi ukrepov, ki bi izboljšalo poslovno okolje za mala in srednja podjetja, kot najbolj prioritetnega izbralo prav tistega, ki pravi: Nujna je davčna reforma, ne zgolj davčno prestrukturiranje. Opozarjam, da so bili v igri še drugi zanimivi predlogi, vključno s predlogom o bolj transparentnih inšpekcijskih službah, ki običajno najbolj žulijo malo gospodarstvo. Pa je davčna tema kljub temu prepričljivo "zmagala". Kaj bi bilo, če bi bilo vprašanje, ali ste za resno davčno reformo ali za davčno prestruktururanje, je najbrž jasno.

 

Ne gre pa le za malo gospodarstvo. Davčna reforma je bila ena ključnih tem v lanskem Manifestu industrijske politike. Prav nezadovoljstvo z odzivom vlade oziroma ministrstva za finance na to temo je bil eden od glavnih razlogov, da je upravni odbor zahteval ponovno obravnavo manifesta tudi v državnem zboru. Soglasno upravni odbor, ki šteje 42 članov.

 

4. Predlog finančnega odbora je korak v pravo smer. Deloma je res, denimo ko gre za razbremenitev bruto plač, kar bi, vsaj kratkoročno, prispevalo k večji motivaciji zaposlenih. Toda hkrati z dvigom stopnje davka na dohodek pravnih oseb dodatno obremenjuje podjetja, ki se jim bruto strošek že tako ne bo zmanjšal. V prvem delu je res korak v pravo smer, za manjši del zaposlenih, a je nato takoj velik korak nazaj. Vse to bi z višjim davkom na dohodek pravnih oseb plačala podjetja, njihov bruto strošek plač pa ostane enak.

 

5. Delodajalci in zastopniki gospodarstva so pri nasprotovanju predlogu davčnega prestrukturiranja skočili na prvo žogo. Ministrstvo za finance je dvakrat javno objavilo predlog, po lastnih navedbah opravilo vsaj tri, po nekaterih trditvah celo štiri kroge posvetovanj s socialnimi partnerji. Še več je bilo drugih komunikacijskih izjav po različnih sestankih. Logična ugotovitev je, da matematično ni mogoče, da bi delodajalci skočili na prvo žogo. Davčna reforma ni preposta zgodba. Pri zgodbah, ki niso preproste, pa je žal veliko prostora za manipulacije.

Pazite se jih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,249
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,850
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,864
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,776
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,639
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,509
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 969
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,582
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 894