Komentar

V Sloveniji je umetnost nesvobodna

Povejmo takoj: stilne strategije, ki so se oblikovale v zadnjih stotih letih v umetnosti, so se zapisovale z modernistično logiko, s sodobno umetnostjo in razvojno umetnostjo! Ponovimo: imamo muzeje moderne umetnosti, muzeje sodobne umetnosti, nimamo pa še muzejev bodočnosti.

19.06.2016 08:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   moskva   umetnost   avantgarda   zvezdno mesto   noordung

V naši republiki nacionalna falanga sopiha svoj strupen zadah proti umetniškim eksperimentalnim praksam. Ne v moderni, ne v sodobni, kaj šele v razvojni umetnosti ne vidi smisla in ga tudi načeloma noče razumeti in, pozor!, celo sram jih ni, da pozicijo zavračanja kažejo. Na neposreden način izražajo svojo primitivno, vulgrano in naduto moč ter jo hote prenašajo na skupnost.

Sem v Moskvi. Jutri bomo predstavili vodilnim akademikom ruske akademije znanosti, iz oddelka za zgodovino, koncept postgravitacijske umetnosti, za katerega menimo, da je pomemben del razvojne umetnosti. Z Dunjo in Mihom si delimo medsebojne spodbude, ki nas povezujejo ter seštevajo v postgravitacijski umetnosti. Drug drugemu smo smisel in motivacija v naši umetniški skupinski dinamiki, v našem podjetju. Delujemo v zamejenem petdesetletnem pretoku časa. Med mnogimi formativnimi nalogami in morfološkimi problemi, ki jih obravnavamo, zastopa pomembno mesto tudi mit pionirja vesoljske znanosti Hermana Potočnika Noordunga. Skupaj z Dunjo in Mihom razvijamo umetniške elemente, materializirane vsebinske segmente, ki jih v petdesetletnem procesu vgrajujemo v našo celoto. V postgravitacijsko celoto. Trenutni segment, ki ga modeliramo, je umetniški stelit Umbot::MG, ki bo v bližnji bodočnosti nameščen v nizko orbito (na višini 400 km).

 

Tema komentarja je razvojna umetnost, ki jo bomo jutri predstavili ruskim akademikom. Ogledali si jo bomo na primeru operne strukture Zvezdno mesto, ki je bila realizirana leta 2013. Že samo dejstvo, da bomo razprostrli našo umetniško izkušnjo vodilnim ruskim akademikom, govori, da sta za nas zgodovinska metoda in zgodovinska umetniška podpora pomembni izodišči. Spomina naša umetnost ni nikoli zavračala!

 

Naj zapišem pomembno dejstvo: na straneh Portala PLUS ne mislim reproducirati predavanja, namenjenega ruskim akademikom. Kako bi ga le? Ne, pričujoči tekst je neposreden refleks na naše umetniške tovariše iz švicarske skupine Cod.Act, ki smo jih popolnoma po naključju srečali na ulici Mala Dmitrovka. Kako zelo smo se razveselili drug drugega! Boljšega primera za razvojno umetnost kot sta brata André in Michel Décosterd si ne bi mogel želeti pri tem, ko vam bom osvetljeval ter poskušal razpreti pojem razvojne umetnosti. Umetnost bratov Décosterd je bistvo razvojne umetnosti. Razvijata jo s postopki raziskovalne in eksperimentalne logike. Pojutrišnjem ju imamo namen poslušati na predavanju v državnem muzeju lepih umetnosti Puškin.

 

Razvojna umetnost na noben način ne želi propada tradicije. Prej obratno, zanjo išče rešitve pred njenim neizbežnim izginotjem v kulturi, pred njeno dokončno pozabo v monumentalno zaprašenih depojih, ki skladiščijo umetniške predmete. Tradicija je za razvojno umetnost pospeševanje umetniških znanj. Z umetniškimi metodami želi razvojna umetnost vgraditi v civilizacijo idejo "novega", posledično pa v umetnosti aktivirati idejo razvoja. Bralec komentarja, prosim te, ne istoveti besede "razvoj" z besedo "napredek"! Razvojna umetnost s pomočjo zgodovinskih podpor vzpostavlja najglobje povezave s preteklimi umetniškimi praksami, istočasno pa kritično zavrača neutemljene procese na popolnoma drugačen način kot jih analizira zgodovina umetnosti.

 

Šele s pojavom razvojne umetnosti (v angleščini je možen termin development art ali investigation art) preteklost lahko razumemo kot neposredeno projekcijo, ki se ima zvrstiti v bodočih dogodkih in v bodočih stilnih formacijah, v optimalnih projekcijah. Razvojna umetnost s pomočjo zgodovinskih podpor omogoča umetnosti načrtovano prihodnost. Za umetnika je beseda "novo" ultimativna kategorija. V trenutku, ko se ji izneveri, je že na obrobju dologočasne ponovljivosti. Na razliki se gradimo! Umetnik je dolžan oziroma obsojen proizvajati nenehno novo, je ena od natančnih ugotovitev dr. Boris Groysa, gosta Moderne galerije. Groys nas tudi opozori, da ne obstaja avantgardno umetniško delo, temveč je avantgardna lahko samo reakcija na umetniško delo. Zato je potrebno kanonizirati v umetnosti idejo razvoja, ki je bila stoletja zavračana.

 

Istočasno pa mora biti razvojni umetnik skrbnik svojih izbranih zgodovinskih podpor. Bodočnost je vedno naše novo! Vedno znova je potrebno vzpostavljati in omogočati prostore novega, ti bodo proizvajali zgodovino. Zato je preteklost, sedanjost in bodočnost sešteta v "absolutni zdaj". V naši republiki nacionalna falanga sopiha svoj strupen zadah proti umetniškim eksperimentalnim praksam. Ne v moderni, ne v sodobni, kaj šele v razvojni umetnosti ne vidi smisla in ga tudi načeloma noče razumeti in, pozor!, celo sram jih ni, da pozicijo zavračanja kažejo. Na neposreden način izražajo svojo primitivno, vulgrano in naduto moč ter jo hote prenašajo na skupnost. Za njih so pojmi kot so modernost, sodobnost in razvojnost, za katere umetinki in umetnice zastavljajo svoja življenja, nerazumljivi. Le nacionalnemu jeziku in posledično vsemu tistemu, kar je posledica jezika, dodeljujejo smisel.

 

Zato bi v tem komentarju izpostavil eno od  pomembnih vej razvojne umetnosti, gradnjo nove ritualnosti. Predvsem zaradi tega, ker falangistom in hitlerjancem spodnaša in spodbija staro pravdo. Ravno nove tehnologije in nova procesualna znanja omogočajo novo planetarno obrednost. Ta pa je polje neslutenih razsežnosti svobode. V prirodi vsakega obredja je ponavljanje. To pa sčasoma postane dolgočasno. Pomembno je tudi dejstvo, da v svoji skrajnosti vsako obredje zavrača življenje. Mag nas s svojim oznanenjem sili v dolgočasno sodelovanje, zato smo vsi vključeni v obredu vedno bolj mrtvi. Operacija obrednega sodelovanja ni nič drugega kot pristajanje na ideologijo ali religijo. Zato je vedno znova nujno v novoveškosti proizvajati novo obrednost na način, ki nam ga omogočajo institucije humanističnih profilov. Bodisi častitljive akademije, bodisi muzeji vseh vrst, galerije prehajanja, televizije kot oddajniki s tisočimi sprejemniki, ali internetne, strojne prakse komuniciranja ena na ena. 

 

Druga možna izbira, ki to seveda ni, pa je, da nam duhovniki različnih veroizpovedi določajo kaj je umetnost. Kaj si želimo, državno agenturo ali ovaduhe na trgu? To že imamo. Religija in ideologija se imata za vse pridobljeno zahvaliti predvsem umetnosti. Še pomnite tisto: Religija nam je dala prve knjige v našem jeziku. Najprej nepismenim, potem polpismenim in na koncu pismenim. Hvala ji! Toda kaj je to proti temu, kar so ji dali umetniški talenti naših starih.

 

Razvojna umetnost gradi vizulano obredje nove skupnosti čezpismenih. Bralec komentarja, poizkusi razumeti besedo - čezpismen. V tej besedi je smisel in sredica današnjega komentarja o razvojni umetnosti, ki po svoji osrednji misiji združuje znanost in umetnost. Ne pozabimo, umetnost lahko funkcionira kot prvorazredni ideloški aparat prek fevdalizacije kulture, pravi Groys. Naprej pravi: Stalin nenehoma poziva naj srce zapoje za domovino. Stalin zahteva naj ljubezen premaga smrt. Srečali se bomo v veseli rdeči mistiki. Seveda, Stalin je bil teolog. 

 

Zgodovina je zaporedje vojn, zgodovina umetnosti je zgodovina religij. Prišel je čas visoko modernistične znanosti, ki s pomočjo umetniškega vzorčenja novega obredja lahko odpre pogled v resnico! Razvojna umetnost nas pripravlja na vzporedni svet. Samo svobodna umetniška skupnost lahko omogoči svobodno ljudstvo. V Sloveniji je umetnost nesvobodna! Kaj naj se pustimo častno likvidirati? Duh ima prostor za nova vstajenja.

 

Pozdravljam vas iz Moskve. Živ-nov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.005
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.631
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.981
04/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.818
05/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.399
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.314
07/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.395
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 946
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 775
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 796