Komentar

V Sloveniji je umetnost nesvobodna

Povejmo takoj: stilne strategije, ki so se oblikovale v zadnjih stotih letih v umetnosti, so se zapisovale z modernistično logiko, s sodobno umetnostjo in razvojno umetnostjo! Ponovimo: imamo muzeje moderne umetnosti, muzeje sodobne umetnosti, nimamo pa še muzejev bodočnosti.

19.06.2016 08:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   moskva   umetnost   avantgarda   zvezdno mesto   noordung

V naši republiki nacionalna falanga sopiha svoj strupen zadah proti umetniškim eksperimentalnim praksam. Ne v moderni, ne v sodobni, kaj šele v razvojni umetnosti ne vidi smisla in ga tudi načeloma noče razumeti in, pozor!, celo sram jih ni, da pozicijo zavračanja kažejo. Na neposreden način izražajo svojo primitivno, vulgrano in naduto moč ter jo hote prenašajo na skupnost.

Sem v Moskvi. Jutri bomo predstavili vodilnim akademikom ruske akademije znanosti, iz oddelka za zgodovino, koncept postgravitacijske umetnosti, za katerega menimo, da je pomemben del razvojne umetnosti. Z Dunjo in Mihom si delimo medsebojne spodbude, ki nas povezujejo ter seštevajo v postgravitacijski umetnosti. Drug drugemu smo smisel in motivacija v naši umetniški skupinski dinamiki, v našem podjetju. Delujemo v zamejenem petdesetletnem pretoku časa. Med mnogimi formativnimi nalogami in morfološkimi problemi, ki jih obravnavamo, zastopa pomembno mesto tudi mit pionirja vesoljske znanosti Hermana Potočnika Noordunga. Skupaj z Dunjo in Mihom razvijamo umetniške elemente, materializirane vsebinske segmente, ki jih v petdesetletnem procesu vgrajujemo v našo celoto. V postgravitacijsko celoto. Trenutni segment, ki ga modeliramo, je umetniški stelit Umbot::MG, ki bo v bližnji bodočnosti nameščen v nizko orbito (na višini 400 km).

 

Tema komentarja je razvojna umetnost, ki jo bomo jutri predstavili ruskim akademikom. Ogledali si jo bomo na primeru operne strukture Zvezdno mesto, ki je bila realizirana leta 2013. Že samo dejstvo, da bomo razprostrli našo umetniško izkušnjo vodilnim ruskim akademikom, govori, da sta za nas zgodovinska metoda in zgodovinska umetniška podpora pomembni izodišči. Spomina naša umetnost ni nikoli zavračala!

 

Naj zapišem pomembno dejstvo: na straneh Portala PLUS ne mislim reproducirati predavanja, namenjenega ruskim akademikom. Kako bi ga le? Ne, pričujoči tekst je neposreden refleks na naše umetniške tovariše iz švicarske skupine Cod.Act, ki smo jih popolnoma po naključju srečali na ulici Mala Dmitrovka. Kako zelo smo se razveselili drug drugega! Boljšega primera za razvojno umetnost kot sta brata André in Michel Décosterd si ne bi mogel želeti pri tem, ko vam bom osvetljeval ter poskušal razpreti pojem razvojne umetnosti. Umetnost bratov Décosterd je bistvo razvojne umetnosti. Razvijata jo s postopki raziskovalne in eksperimentalne logike. Pojutrišnjem ju imamo namen poslušati na predavanju v državnem muzeju lepih umetnosti Puškin.

 

Razvojna umetnost na noben način ne želi propada tradicije. Prej obratno, zanjo išče rešitve pred njenim neizbežnim izginotjem v kulturi, pred njeno dokončno pozabo v monumentalno zaprašenih depojih, ki skladiščijo umetniške predmete. Tradicija je za razvojno umetnost pospeševanje umetniških znanj. Z umetniškimi metodami želi razvojna umetnost vgraditi v civilizacijo idejo "novega", posledično pa v umetnosti aktivirati idejo razvoja. Bralec komentarja, prosim te, ne istoveti besede "razvoj" z besedo "napredek"! Razvojna umetnost s pomočjo zgodovinskih podpor vzpostavlja najglobje povezave s preteklimi umetniškimi praksami, istočasno pa kritično zavrača neutemljene procese na popolnoma drugačen način kot jih analizira zgodovina umetnosti.

 

Šele s pojavom razvojne umetnosti (v angleščini je možen termin development art ali investigation art) preteklost lahko razumemo kot neposredeno projekcijo, ki se ima zvrstiti v bodočih dogodkih in v bodočih stilnih formacijah, v optimalnih projekcijah. Razvojna umetnost s pomočjo zgodovinskih podpor omogoča umetnosti načrtovano prihodnost. Za umetnika je beseda "novo" ultimativna kategorija. V trenutku, ko se ji izneveri, je že na obrobju dologočasne ponovljivosti. Na razliki se gradimo! Umetnik je dolžan oziroma obsojen proizvajati nenehno novo, je ena od natančnih ugotovitev dr. Boris Groysa, gosta Moderne galerije. Groys nas tudi opozori, da ne obstaja avantgardno umetniško delo, temveč je avantgardna lahko samo reakcija na umetniško delo. Zato je potrebno kanonizirati v umetnosti idejo razvoja, ki je bila stoletja zavračana.

 

Istočasno pa mora biti razvojni umetnik skrbnik svojih izbranih zgodovinskih podpor. Bodočnost je vedno naše novo! Vedno znova je potrebno vzpostavljati in omogočati prostore novega, ti bodo proizvajali zgodovino. Zato je preteklost, sedanjost in bodočnost sešteta v "absolutni zdaj". V naši republiki nacionalna falanga sopiha svoj strupen zadah proti umetniškim eksperimentalnim praksam. Ne v moderni, ne v sodobni, kaj šele v razvojni umetnosti ne vidi smisla in ga tudi načeloma noče razumeti in, pozor!, celo sram jih ni, da pozicijo zavračanja kažejo. Na neposreden način izražajo svojo primitivno, vulgrano in naduto moč ter jo hote prenašajo na skupnost. Za njih so pojmi kot so modernost, sodobnost in razvojnost, za katere umetinki in umetnice zastavljajo svoja življenja, nerazumljivi. Le nacionalnemu jeziku in posledično vsemu tistemu, kar je posledica jezika, dodeljujejo smisel.

 

Zato bi v tem komentarju izpostavil eno od  pomembnih vej razvojne umetnosti, gradnjo nove ritualnosti. Predvsem zaradi tega, ker falangistom in hitlerjancem spodnaša in spodbija staro pravdo. Ravno nove tehnologije in nova procesualna znanja omogočajo novo planetarno obrednost. Ta pa je polje neslutenih razsežnosti svobode. V prirodi vsakega obredja je ponavljanje. To pa sčasoma postane dolgočasno. Pomembno je tudi dejstvo, da v svoji skrajnosti vsako obredje zavrača življenje. Mag nas s svojim oznanenjem sili v dolgočasno sodelovanje, zato smo vsi vključeni v obredu vedno bolj mrtvi. Operacija obrednega sodelovanja ni nič drugega kot pristajanje na ideologijo ali religijo. Zato je vedno znova nujno v novoveškosti proizvajati novo obrednost na način, ki nam ga omogočajo institucije humanističnih profilov. Bodisi častitljive akademije, bodisi muzeji vseh vrst, galerije prehajanja, televizije kot oddajniki s tisočimi sprejemniki, ali internetne, strojne prakse komuniciranja ena na ena. 

 

Druga možna izbira, ki to seveda ni, pa je, da nam duhovniki različnih veroizpovedi določajo kaj je umetnost. Kaj si želimo, državno agenturo ali ovaduhe na trgu? To že imamo. Religija in ideologija se imata za vse pridobljeno zahvaliti predvsem umetnosti. Še pomnite tisto: Religija nam je dala prve knjige v našem jeziku. Najprej nepismenim, potem polpismenim in na koncu pismenim. Hvala ji! Toda kaj je to proti temu, kar so ji dali umetniški talenti naših starih.

 

Razvojna umetnost gradi vizulano obredje nove skupnosti čezpismenih. Bralec komentarja, poizkusi razumeti besedo - čezpismen. V tej besedi je smisel in sredica današnjega komentarja o razvojni umetnosti, ki po svoji osrednji misiji združuje znanost in umetnost. Ne pozabimo, umetnost lahko funkcionira kot prvorazredni ideloški aparat prek fevdalizacije kulture, pravi Groys. Naprej pravi: Stalin nenehoma poziva naj srce zapoje za domovino. Stalin zahteva naj ljubezen premaga smrt. Srečali se bomo v veseli rdeči mistiki. Seveda, Stalin je bil teolog. 

 

Zgodovina je zaporedje vojn, zgodovina umetnosti je zgodovina religij. Prišel je čas visoko modernistične znanosti, ki s pomočjo umetniškega vzorčenja novega obredja lahko odpre pogled v resnico! Razvojna umetnost nas pripravlja na vzporedni svet. Samo svobodna umetniška skupnost lahko omogoči svobodno ljudstvo. V Sloveniji je umetnost nesvobodna! Kaj naj se pustimo častno likvidirati? Duh ima prostor za nova vstajenja.

 

Pozdravljam vas iz Moskve. Živ-nov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
18
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
15
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,844
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,198
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,698
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,357
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,989
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,549
07/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,330
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 993
09/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 847
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 897