Komentar

V Sloveniji je umetnost nesvobodna

Povejmo takoj: stilne strategije, ki so se oblikovale v zadnjih stotih letih v umetnosti, so se zapisovale z modernistično logiko, s sodobno umetnostjo in razvojno umetnostjo! Ponovimo: imamo muzeje moderne umetnosti, muzeje sodobne umetnosti, nimamo pa še muzejev bodočnosti.

19.06.2016 08:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   moskva   umetnost   avantgarda   zvezdno mesto   noordung

V naši republiki nacionalna falanga sopiha svoj strupen zadah proti umetniškim eksperimentalnim praksam. Ne v moderni, ne v sodobni, kaj šele v razvojni umetnosti ne vidi smisla in ga tudi načeloma noče razumeti in, pozor!, celo sram jih ni, da pozicijo zavračanja kažejo. Na neposreden način izražajo svojo primitivno, vulgrano in naduto moč ter jo hote prenašajo na skupnost.

Sem v Moskvi. Jutri bomo predstavili vodilnim akademikom ruske akademije znanosti, iz oddelka za zgodovino, koncept postgravitacijske umetnosti, za katerega menimo, da je pomemben del razvojne umetnosti. Z Dunjo in Mihom si delimo medsebojne spodbude, ki nas povezujejo ter seštevajo v postgravitacijski umetnosti. Drug drugemu smo smisel in motivacija v naši umetniški skupinski dinamiki, v našem podjetju. Delujemo v zamejenem petdesetletnem pretoku časa. Med mnogimi formativnimi nalogami in morfološkimi problemi, ki jih obravnavamo, zastopa pomembno mesto tudi mit pionirja vesoljske znanosti Hermana Potočnika Noordunga. Skupaj z Dunjo in Mihom razvijamo umetniške elemente, materializirane vsebinske segmente, ki jih v petdesetletnem procesu vgrajujemo v našo celoto. V postgravitacijsko celoto. Trenutni segment, ki ga modeliramo, je umetniški stelit Umbot::MG, ki bo v bližnji bodočnosti nameščen v nizko orbito (na višini 400 km).

 

Tema komentarja je razvojna umetnost, ki jo bomo jutri predstavili ruskim akademikom. Ogledali si jo bomo na primeru operne strukture Zvezdno mesto, ki je bila realizirana leta 2013. Že samo dejstvo, da bomo razprostrli našo umetniško izkušnjo vodilnim ruskim akademikom, govori, da sta za nas zgodovinska metoda in zgodovinska umetniška podpora pomembni izodišči. Spomina naša umetnost ni nikoli zavračala!

 

Naj zapišem pomembno dejstvo: na straneh Portala PLUS ne mislim reproducirati predavanja, namenjenega ruskim akademikom. Kako bi ga le? Ne, pričujoči tekst je neposreden refleks na naše umetniške tovariše iz švicarske skupine Cod.Act, ki smo jih popolnoma po naključju srečali na ulici Mala Dmitrovka. Kako zelo smo se razveselili drug drugega! Boljšega primera za razvojno umetnost kot sta brata André in Michel Décosterd si ne bi mogel želeti pri tem, ko vam bom osvetljeval ter poskušal razpreti pojem razvojne umetnosti. Umetnost bratov Décosterd je bistvo razvojne umetnosti. Razvijata jo s postopki raziskovalne in eksperimentalne logike. Pojutrišnjem ju imamo namen poslušati na predavanju v državnem muzeju lepih umetnosti Puškin.

 

Razvojna umetnost na noben način ne želi propada tradicije. Prej obratno, zanjo išče rešitve pred njenim neizbežnim izginotjem v kulturi, pred njeno dokončno pozabo v monumentalno zaprašenih depojih, ki skladiščijo umetniške predmete. Tradicija je za razvojno umetnost pospeševanje umetniških znanj. Z umetniškimi metodami želi razvojna umetnost vgraditi v civilizacijo idejo "novega", posledično pa v umetnosti aktivirati idejo razvoja. Bralec komentarja, prosim te, ne istoveti besede "razvoj" z besedo "napredek"! Razvojna umetnost s pomočjo zgodovinskih podpor vzpostavlja najglobje povezave s preteklimi umetniškimi praksami, istočasno pa kritično zavrača neutemljene procese na popolnoma drugačen način kot jih analizira zgodovina umetnosti.

 

Šele s pojavom razvojne umetnosti (v angleščini je možen termin development art ali investigation art) preteklost lahko razumemo kot neposredeno projekcijo, ki se ima zvrstiti v bodočih dogodkih in v bodočih stilnih formacijah, v optimalnih projekcijah. Razvojna umetnost s pomočjo zgodovinskih podpor omogoča umetnosti načrtovano prihodnost. Za umetnika je beseda "novo" ultimativna kategorija. V trenutku, ko se ji izneveri, je že na obrobju dologočasne ponovljivosti. Na razliki se gradimo! Umetnik je dolžan oziroma obsojen proizvajati nenehno novo, je ena od natančnih ugotovitev dr. Boris Groysa, gosta Moderne galerije. Groys nas tudi opozori, da ne obstaja avantgardno umetniško delo, temveč je avantgardna lahko samo reakcija na umetniško delo. Zato je potrebno kanonizirati v umetnosti idejo razvoja, ki je bila stoletja zavračana.

 

Istočasno pa mora biti razvojni umetnik skrbnik svojih izbranih zgodovinskih podpor. Bodočnost je vedno naše novo! Vedno znova je potrebno vzpostavljati in omogočati prostore novega, ti bodo proizvajali zgodovino. Zato je preteklost, sedanjost in bodočnost sešteta v "absolutni zdaj". V naši republiki nacionalna falanga sopiha svoj strupen zadah proti umetniškim eksperimentalnim praksam. Ne v moderni, ne v sodobni, kaj šele v razvojni umetnosti ne vidi smisla in ga tudi načeloma noče razumeti in, pozor!, celo sram jih ni, da pozicijo zavračanja kažejo. Na neposreden način izražajo svojo primitivno, vulgrano in naduto moč ter jo hote prenašajo na skupnost. Za njih so pojmi kot so modernost, sodobnost in razvojnost, za katere umetinki in umetnice zastavljajo svoja življenja, nerazumljivi. Le nacionalnemu jeziku in posledično vsemu tistemu, kar je posledica jezika, dodeljujejo smisel.

 

Zato bi v tem komentarju izpostavil eno od  pomembnih vej razvojne umetnosti, gradnjo nove ritualnosti. Predvsem zaradi tega, ker falangistom in hitlerjancem spodnaša in spodbija staro pravdo. Ravno nove tehnologije in nova procesualna znanja omogočajo novo planetarno obrednost. Ta pa je polje neslutenih razsežnosti svobode. V prirodi vsakega obredja je ponavljanje. To pa sčasoma postane dolgočasno. Pomembno je tudi dejstvo, da v svoji skrajnosti vsako obredje zavrača življenje. Mag nas s svojim oznanenjem sili v dolgočasno sodelovanje, zato smo vsi vključeni v obredu vedno bolj mrtvi. Operacija obrednega sodelovanja ni nič drugega kot pristajanje na ideologijo ali religijo. Zato je vedno znova nujno v novoveškosti proizvajati novo obrednost na način, ki nam ga omogočajo institucije humanističnih profilov. Bodisi častitljive akademije, bodisi muzeji vseh vrst, galerije prehajanja, televizije kot oddajniki s tisočimi sprejemniki, ali internetne, strojne prakse komuniciranja ena na ena. 

 

Druga možna izbira, ki to seveda ni, pa je, da nam duhovniki različnih veroizpovedi določajo kaj je umetnost. Kaj si želimo, državno agenturo ali ovaduhe na trgu? To že imamo. Religija in ideologija se imata za vse pridobljeno zahvaliti predvsem umetnosti. Še pomnite tisto: Religija nam je dala prve knjige v našem jeziku. Najprej nepismenim, potem polpismenim in na koncu pismenim. Hvala ji! Toda kaj je to proti temu, kar so ji dali umetniški talenti naših starih.

 

Razvojna umetnost gradi vizulano obredje nove skupnosti čezpismenih. Bralec komentarja, poizkusi razumeti besedo - čezpismen. V tej besedi je smisel in sredica današnjega komentarja o razvojni umetnosti, ki po svoji osrednji misiji združuje znanost in umetnost. Ne pozabimo, umetnost lahko funkcionira kot prvorazredni ideloški aparat prek fevdalizacije kulture, pravi Groys. Naprej pravi: Stalin nenehoma poziva naj srce zapoje za domovino. Stalin zahteva naj ljubezen premaga smrt. Srečali se bomo v veseli rdeči mistiki. Seveda, Stalin je bil teolog. 

 

Zgodovina je zaporedje vojn, zgodovina umetnosti je zgodovina religij. Prišel je čas visoko modernistične znanosti, ki s pomočjo umetniškega vzorčenja novega obredja lahko odpre pogled v resnico! Razvojna umetnost nas pripravlja na vzporedni svet. Samo svobodna umetniška skupnost lahko omogoči svobodno ljudstvo. V Sloveniji je umetnost nesvobodna! Kaj naj se pustimo častno likvidirati? Duh ima prostor za nova vstajenja.

 

Pozdravljam vas iz Moskve. Živ-nov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,443
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,101
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,992
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,908
05/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,148
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,492
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,039
08/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,581
09/
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
Bine Kordež
Ogledov: 1,208
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 997