Komentar

V Sloveniji je umetnost nesvobodna

Povejmo takoj: stilne strategije, ki so se oblikovale v zadnjih stotih letih v umetnosti, so se zapisovale z modernistično logiko, s sodobno umetnostjo in razvojno umetnostjo! Ponovimo: imamo muzeje moderne umetnosti, muzeje sodobne umetnosti, nimamo pa še muzejev bodočnosti.

19.06.2016 08:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   moskva   umetnost   avantgarda   zvezdno mesto   noordung

V naši republiki nacionalna falanga sopiha svoj strupen zadah proti umetniškim eksperimentalnim praksam. Ne v moderni, ne v sodobni, kaj šele v razvojni umetnosti ne vidi smisla in ga tudi načeloma noče razumeti in, pozor!, celo sram jih ni, da pozicijo zavračanja kažejo. Na neposreden način izražajo svojo primitivno, vulgrano in naduto moč ter jo hote prenašajo na skupnost.

Sem v Moskvi. Jutri bomo predstavili vodilnim akademikom ruske akademije znanosti, iz oddelka za zgodovino, koncept postgravitacijske umetnosti, za katerega menimo, da je pomemben del razvojne umetnosti. Z Dunjo in Mihom si delimo medsebojne spodbude, ki nas povezujejo ter seštevajo v postgravitacijski umetnosti. Drug drugemu smo smisel in motivacija v naši umetniški skupinski dinamiki, v našem podjetju. Delujemo v zamejenem petdesetletnem pretoku časa. Med mnogimi formativnimi nalogami in morfološkimi problemi, ki jih obravnavamo, zastopa pomembno mesto tudi mit pionirja vesoljske znanosti Hermana Potočnika Noordunga. Skupaj z Dunjo in Mihom razvijamo umetniške elemente, materializirane vsebinske segmente, ki jih v petdesetletnem procesu vgrajujemo v našo celoto. V postgravitacijsko celoto. Trenutni segment, ki ga modeliramo, je umetniški stelit Umbot::MG, ki bo v bližnji bodočnosti nameščen v nizko orbito (na višini 400 km).

 

Tema komentarja je razvojna umetnost, ki jo bomo jutri predstavili ruskim akademikom. Ogledali si jo bomo na primeru operne strukture Zvezdno mesto, ki je bila realizirana leta 2013. Že samo dejstvo, da bomo razprostrli našo umetniško izkušnjo vodilnim ruskim akademikom, govori, da sta za nas zgodovinska metoda in zgodovinska umetniška podpora pomembni izodišči. Spomina naša umetnost ni nikoli zavračala!

 

Naj zapišem pomembno dejstvo: na straneh Portala PLUS ne mislim reproducirati predavanja, namenjenega ruskim akademikom. Kako bi ga le? Ne, pričujoči tekst je neposreden refleks na naše umetniške tovariše iz švicarske skupine Cod.Act, ki smo jih popolnoma po naključju srečali na ulici Mala Dmitrovka. Kako zelo smo se razveselili drug drugega! Boljšega primera za razvojno umetnost kot sta brata André in Michel Décosterd si ne bi mogel želeti pri tem, ko vam bom osvetljeval ter poskušal razpreti pojem razvojne umetnosti. Umetnost bratov Décosterd je bistvo razvojne umetnosti. Razvijata jo s postopki raziskovalne in eksperimentalne logike. Pojutrišnjem ju imamo namen poslušati na predavanju v državnem muzeju lepih umetnosti Puškin.

 

Razvojna umetnost na noben način ne želi propada tradicije. Prej obratno, zanjo išče rešitve pred njenim neizbežnim izginotjem v kulturi, pred njeno dokončno pozabo v monumentalno zaprašenih depojih, ki skladiščijo umetniške predmete. Tradicija je za razvojno umetnost pospeševanje umetniških znanj. Z umetniškimi metodami želi razvojna umetnost vgraditi v civilizacijo idejo "novega", posledično pa v umetnosti aktivirati idejo razvoja. Bralec komentarja, prosim te, ne istoveti besede "razvoj" z besedo "napredek"! Razvojna umetnost s pomočjo zgodovinskih podpor vzpostavlja najglobje povezave s preteklimi umetniškimi praksami, istočasno pa kritično zavrača neutemljene procese na popolnoma drugačen način kot jih analizira zgodovina umetnosti.

 

Šele s pojavom razvojne umetnosti (v angleščini je možen termin development art ali investigation art) preteklost lahko razumemo kot neposredeno projekcijo, ki se ima zvrstiti v bodočih dogodkih in v bodočih stilnih formacijah, v optimalnih projekcijah. Razvojna umetnost s pomočjo zgodovinskih podpor omogoča umetnosti načrtovano prihodnost. Za umetnika je beseda "novo" ultimativna kategorija. V trenutku, ko se ji izneveri, je že na obrobju dologočasne ponovljivosti. Na razliki se gradimo! Umetnik je dolžan oziroma obsojen proizvajati nenehno novo, je ena od natančnih ugotovitev dr. Boris Groysa, gosta Moderne galerije. Groys nas tudi opozori, da ne obstaja avantgardno umetniško delo, temveč je avantgardna lahko samo reakcija na umetniško delo. Zato je potrebno kanonizirati v umetnosti idejo razvoja, ki je bila stoletja zavračana.

 

Istočasno pa mora biti razvojni umetnik skrbnik svojih izbranih zgodovinskih podpor. Bodočnost je vedno naše novo! Vedno znova je potrebno vzpostavljati in omogočati prostore novega, ti bodo proizvajali zgodovino. Zato je preteklost, sedanjost in bodočnost sešteta v "absolutni zdaj". V naši republiki nacionalna falanga sopiha svoj strupen zadah proti umetniškim eksperimentalnim praksam. Ne v moderni, ne v sodobni, kaj šele v razvojni umetnosti ne vidi smisla in ga tudi načeloma noče razumeti in, pozor!, celo sram jih ni, da pozicijo zavračanja kažejo. Na neposreden način izražajo svojo primitivno, vulgrano in naduto moč ter jo hote prenašajo na skupnost. Za njih so pojmi kot so modernost, sodobnost in razvojnost, za katere umetinki in umetnice zastavljajo svoja življenja, nerazumljivi. Le nacionalnemu jeziku in posledično vsemu tistemu, kar je posledica jezika, dodeljujejo smisel.

 

Zato bi v tem komentarju izpostavil eno od  pomembnih vej razvojne umetnosti, gradnjo nove ritualnosti. Predvsem zaradi tega, ker falangistom in hitlerjancem spodnaša in spodbija staro pravdo. Ravno nove tehnologije in nova procesualna znanja omogočajo novo planetarno obrednost. Ta pa je polje neslutenih razsežnosti svobode. V prirodi vsakega obredja je ponavljanje. To pa sčasoma postane dolgočasno. Pomembno je tudi dejstvo, da v svoji skrajnosti vsako obredje zavrača življenje. Mag nas s svojim oznanenjem sili v dolgočasno sodelovanje, zato smo vsi vključeni v obredu vedno bolj mrtvi. Operacija obrednega sodelovanja ni nič drugega kot pristajanje na ideologijo ali religijo. Zato je vedno znova nujno v novoveškosti proizvajati novo obrednost na način, ki nam ga omogočajo institucije humanističnih profilov. Bodisi častitljive akademije, bodisi muzeji vseh vrst, galerije prehajanja, televizije kot oddajniki s tisočimi sprejemniki, ali internetne, strojne prakse komuniciranja ena na ena. 

 

Druga možna izbira, ki to seveda ni, pa je, da nam duhovniki različnih veroizpovedi določajo kaj je umetnost. Kaj si želimo, državno agenturo ali ovaduhe na trgu? To že imamo. Religija in ideologija se imata za vse pridobljeno zahvaliti predvsem umetnosti. Še pomnite tisto: Religija nam je dala prve knjige v našem jeziku. Najprej nepismenim, potem polpismenim in na koncu pismenim. Hvala ji! Toda kaj je to proti temu, kar so ji dali umetniški talenti naših starih.

 

Razvojna umetnost gradi vizulano obredje nove skupnosti čezpismenih. Bralec komentarja, poizkusi razumeti besedo - čezpismen. V tej besedi je smisel in sredica današnjega komentarja o razvojni umetnosti, ki po svoji osrednji misiji združuje znanost in umetnost. Ne pozabimo, umetnost lahko funkcionira kot prvorazredni ideloški aparat prek fevdalizacije kulture, pravi Groys. Naprej pravi: Stalin nenehoma poziva naj srce zapoje za domovino. Stalin zahteva naj ljubezen premaga smrt. Srečali se bomo v veseli rdeči mistiki. Seveda, Stalin je bil teolog. 

 

Zgodovina je zaporedje vojn, zgodovina umetnosti je zgodovina religij. Prišel je čas visoko modernistične znanosti, ki s pomočjo umetniškega vzorčenja novega obredja lahko odpre pogled v resnico! Razvojna umetnost nas pripravlja na vzporedni svet. Samo svobodna umetniška skupnost lahko omogoči svobodno ljudstvo. V Sloveniji je umetnost nesvobodna! Kaj naj se pustimo častno likvidirati? Duh ima prostor za nova vstajenja.

 

Pozdravljam vas iz Moskve. Živ-nov.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.431
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.689
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.339
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.281
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.500
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.156
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.777
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 722
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.364