Weekend

Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del

Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale – in v tem pogledu malce spominjajo na piramidasti vulkanski otok Jabuka kakih sto milj severneje. A kljub odmaknjenosti od današnje civilizacije je bila Palagruža v zgodovini prizorišče pomembnih dogodkov. Nekoč jo je obiskal celo papež...

24.06.2016 15:00
Ključne besede:   palagruža   jadran   papež aleksander III   vis   komiža   svetac

"Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom preboden: in je takoj večer."

(Salvatore Quasimodo)

 

 

KONEC

Popotnik, ki ta otok, na katerega so se v srednjem veku umaknili benediktinski menihi (na Palagruži so še danes ostanki njihovega majhnega samostana s cerkvico svetega Mihovila), na lepem ugleda sredi morja, ne pomisli na zgodovino. A prav na tem izgubljenem kosu kopnega, prebičanega od severnih in južnih vetrov, na tem majhnem kosu trdne skale, peščenjaka in asketske zemlje, obdanem z nevarnimi podvodnimi čermi, zaradi katerih je sidranje v dveh zalivih lahko zelo tvegano, so ljudje pristajali in na njem živeli že pred stoletji in celo tisočletji.

 

Nekaj posebnega je na tem otoku, kar privlači popotnike. V 12. stoletju je na Palagruži nenadejano pristal celo papež. Tudi ta zgodba je preveč zanimiva, da bi jo spregledali. Papež Aleksander III., ki je Rimskokatoliško cerkev vodil med letoma 1159 in 1181, je moral zaradi vojaških spopadov dvakrat zapustiti Rim, in trajalo je več kot petnajst let, da ga je slavni cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik Barbarossa priznal za papeža. Vmes so se pojavili tudi antipapeži, kar je odnose v Cerkvi samo še dodatno zaostrilo, in Aleksander se je vmes zatekel celo v Britanijo in Francijo. Med bivanjem v Parizu je v znak hvaležnosti francoskemu kralju in zavezniku Ludoviku VII. postavil temeljni kamen za gradnjo katedrale Nottre Dame, ki so jo potem zidali skoraj dvesto let. Aleksandrovi nasprotniki so s podporo cesarja Friderika Barbarosse sklical koncil v Paviji, na katerem so ga hoteli kot legitimnega papeža razrešiti. A Aleksander je bil dovolj zvit, da se zbora ni udeležil, zaradi česar so škofje izvolili novega papeža, ki je izobčil Aleksandra III., ta pa je vrnil udarec in izobčil tako novega papeža kot tudi cesarja... Po ducatu vojn so se odnosi med Aleksandrom in Friderikom nazadnje izboljšali in dogovorila sta se, da v Benetkah podpišeta sporazum o petnajstletnem miru. Malo je manjkalo, pa ga ne bi, kajti če se papež pred neurjem ne bi rešil na Palagružo, bi Friderik morda ostal brez sopodpisnika pogodbe. Nazadnje sta 1. avgusta 1177 papež in rdečebradec v Benetkah, v cerkvi Sv. Marka ceremonialno podpisala dragoceni dokument; po podpisu se je cesar Friderik Barbarossa pred papeža vrgel na kolena, vendar ga je ta dvignil in poljubil v dokaz odpuščanja in miru.

 

Papež Aleksander III.

 

Pot v Benetke bi se za Aleksandra skoraj tragično končala, saj je enajst galej in dve tovorni ladji, s katerimi se je papeževa delegacija odpravila na srečanje s cesarjem Barbarosso, le nekaj ur po izplutju iz pristanišča Vasto v pokrajini Chieti na morju zajela strašna nevihta. Zaradi nevarnosti sta se tovorni ladji vrnili v pristanišče, galeje pa so zaplule proti bližnji Palagruži. Ko so prišli do zaliva, ki jih je zaščitil pred orkansko burjo, so se potniki izkrcali in si našli zavetišče na kraju, ki se danes imenuje Papeževa njiva. Kardinal Bozon, ki je Aleksandra III. spremljal na poti, njegov zapis v svoji Historia Salonitana povzema splitski zgodovinar in kronist Thomas Archidiaconus Spalatensis, je pustolovščino opisal takole:

 

"Nazadnje so, po dobroti blaženih apostolov Petra in Pavla, še iste noči, hvala Bogu, srečno pristali na otoku, ki se imenuje Palagruža. Toda ladji, ki sta vozili bele konje, sta se v zadnjem hipu vrnili v pristanišče Vasto, saj zaradi silnega vetra nista mogli slediti preostalim galejam. A papež, utrujen zaradi razburkanega morja, je šel rade volje na kopno in je tam, ker so mu postavili mizo, zadovoljen večerjal. Še iste noči, ko so že vsi počivali, se je mornarjem nasmehnil želeni jugo in jih oživil za nadaljevanje poti. Ker so se vetra vsi neizmerno razveselil, so hitro dvignili jadra in vsak mornar je v temni noči budno izvrševal zaupano mu delo. Tako so veseli pluli vso noč s papežovo hitro galejo na čelu, na kateri je bila velika svetilka. Naslednji dan so okoli poldneva prišli na otok, ki se imenuje Vis. Od tam so naslednjo nedeljo, preden je vzšlo sonce, ploveč vzdolž drugih dalmatinskih otokov, po zaslugi blaženega Petra prispeli v Zadar. In ker dotlej še noben rimski škof ni vstopil v mesto, sta med duhovniki in prebivalci zavladala splošno veselje in radost. Hvalili in blagoslavljali so Gospoda, ki je po svojem sinu Aleksandru, nasledniku blaženega Petra, počastil z obiskom zadarsko cerkev. Zaradi tega so ga po rimskem običaju posadili na belega konja in ga v povorki ob gromkem prepevanju zahvalnih pesmi v svojem jeziku vodili po središču mesta do cerkve blažene Anastazije."

 

Papež je v Komiži prebival v benediktinskem samostanu in med svojim obiskom blagoslovil samostansko cerkev svetega Nikole, ki je v naslednjih stoletjih precej zrastla in se danes visoko dviguje pod bližnjim Humom in spokojno zre na Komižo pod seboj. Pogled iz ploščadi pred cerkvijo je posebej veličasten v času sončnega zahoda. Takrat se zaliv pred Komižo običajno umiri, morje se obarva v toplih barvah in v daljavi se skozi večerne meglice pokaže silhueta oddaljenega Svetca, otoka s svetniškim imenom, ki pa je bil nekoč na angleških pomorskih kartah označen kot Devil's Island, Vražji otok. Angleške brodolomce, ki so se rešili na ta otok, so namreč pobili pastirji ovac, sicer nekdanji zločinci in ljudje s temno preteklostjo. Na Svetcu, ki je danes nenaseljen, je kar 250 let živela velika družina Zanchi (Zanki), njeni člani so se ukvarjali z ribištvom in obdelovanjem zemlje. V šestdesetih in sedemdesetih letih so se vsi po vrsti izselili in zadnja pripadnica otoškega klana je bila Jurka, stara ženica, ki je umrla pred dobrim desetletjem. Pravili so mi, da je imela navado vsak večer na okno svoje sobe postaviti petrolejko, ki je bila edini dokaz človeške prisotnosti na otoku. Neke noči s Svetca ni bilo več videti drobne svetlobe. Jurka Zanchi je zapustila svoj otok. Na njem zdaj gnezdi endemični sokol po imenu Eleonorin sokol in največja evropska sova, ki ji domačini rečjo sovuljaga.

 

Zgodbe o samotnih jadranskih otokih, ki so bili nekoč poseljeni, danes pa so zapuščeni in samotni, bi lahko najbolj lirično in doživeto opisal pesnik, saj se v njih prepletajo zgodovinski dogodki, legende, domišljija in fantazme. V času, ki ga živimo, nam lahko služijo kot pobeg v nek drug, skoraj neresničen svet, po katerem vsake toliko zahrepenimo do te mere, da se nam vsakdanje življenje nenadoma spremeni v ječo. Tako sta začetek in konec sveta res na premcu jadrnice, ki reže valove po odprtem morju, proti jugu, proti sončnemu zahodu:

 

"Ognuno sta solo sul cuor della terra trafitto da un raggio di sole: ed è subito sera."

"Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom preboden: in je takoj večer."

(Salvatore Quasimodo)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno
0
16.12.2016 23:00
Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke
0
19.08.2016 11:30
Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na kšeftu, trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Južni otok
0
05.08.2016 12:30
Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice
0
15.07.2016 15:00
Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran
6
08.07.2016 23:21
Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
35 let Medjugorja: Čudež med žgočim hercegovskim kamenjem
0
10.06.2016 16:02
Medjugorje je dejansko čudež. Kajti gre za edino romarsko središče na območjunekdanje Jugoslavije, ki je po petintridesetih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci in SS: pozabljeni nacist Odilo Globočnik
0
03.06.2016 13:10
V štirih letih nemške okupacije je bilo na današnjem ozemlju Slovenije prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,841
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,480
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,397
04/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 1,854
05/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,819
06/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,323
07/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,700
08/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,005
09/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,565
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 777