Komentar

Bojujte se še naprej v svojem peskovniku, sinovi socializma, predvsem pa pojdite že enkrat k vragu!

Lagal bi, če bi napisal, da sem do letošnjega Dneva državnosti gojil pozitivna pričakovanja. Retorika in dejanja zadnjih mesecev so zgolj logično kulminirala, zato so tudi 24. in 25. junija izbruhnila na površje z vso pritlehno silovitostjo. Nisem edini, ki se mu ob tem obrača želodec. Kar pa je bolj slaba tolažba.

27.06.2016 21:15
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   brexit   slovenija   25. junij   evropa   nemčija   avstrija

Foto: Televizija Slovenija

Slovenci si sami nismo sposobni vladati in si lastne države ne zaslužimo. Najboljša prihodnost za nas so Združene države Evrope, kamor bi prenesli še več svoje suverenosti in s tem zmanjšali nevarnost, da nam domači politiki uničijo še tisto, kar je ostalo od Slovenije.

V bistvu se niti nisem mislil oglasiti z uredniškim komentarjem, rade volje sem prostor odstopil našim cenjenim kolumnistom na Portalu PLUS. A potem se je zgodil Brexit in nenadoma je vse skupaj postalo temačno kot poletno popoldne pred nevihto. Britanski izstop iz Evropske unije - o čemer sta se suvereno razpisala že naša sodelavca Dimitrij Rupel in Boštjan M. Zupančič - je na svojevrsten, toda Slovencem še kako poznan način potrdil tezo o škodljivosti prevelikega vpliva gerontokracije na politično odločanje. Če se v tej "zaroti" proti skupni evropski prihodnosti na istem bregu z upokojenci znajdejo še podeželani, da uporabimo politično korektni izraz, potem je to dejansko recept za katastrofo. Zaradi tega je rezultat britanskega referenduma treba gledati tudi kot izraz nasprotovanja političnima elitama obeh taborov (konkretno konservativcem in laburistom v Veliki Britaniji), to pa utegne sprožiti plaz populizma ne le na Otoku, pač pa tudi na celini. Ni jih malo, ki zdaj pogledujejo v Francijo, kjer madame Marine Le Pen komaj čaka, da angleški eksodus prikaže kot potrebo po ostrejši politiki do tujcev, migrantov ali celo zgodovinsko najbolj sumljivim sosedom - Nemcem.

 

 

Brexit in Združene države Evrope

 

Evropa brez Britanije, bodo porekli levičarji, bo na milost in nemilost prepuščena Berlinu in kanclerki Angeli Merkel, ki je lani s svojo iracionalno migrantsko politiko skoraj zrušila Evropsko unijo in Schengen. In medtem ko evropska levica tuhta, kaj angleški izhod pomeni za njeno prihodnost, bodo desničarji skoraj zagotovo izkoristili recept, ki ga je sestavil Nigel Farage, in začeli klonirati nacional(istič)ne stranke v podporo izstopu iz Unije. Vsaj glede tega pa smo v Sloveniji lahko relativno brezskrbni, saj t.i slovenska desnica celo bolj trdno verjame v evropsko idejo kot t.i. levica. To pa zato, ker je prepričana, da je EU antipod komunistične utopije, o kateri del slovenske politike še kar sanjari (pa čeprav so v Venezueli vrste pred trgovinami z osnovnimi življenjskimi potrebščinami).

 

Brexit bržkone ne bo tako hitro sprožil domino efekta, morda celo nasprotno. Nekdo se je pošalil, da bo po odhodu Britancev stara celina izgledala tako kot maja 1941... Do določene mere lahko pritrdimo skeptikom, ki pravijo, da Nemcem ne smemo nikoli zaupati, sploh pa ne narodi, ki imamo z njimi slabe izkušnje. A po drugi strani je zdaj prav Nemčija tista, ki mora v navezi z ustanovnimi članicami, zlasti Francijo in Italijo, okrepiti idejo federalne Evrope. Naj se sliši še tako paradoksalno, ampak šele britanski odhod lahko omogoči formiranje Združenih držav Evrope, ki bi se otresle ameriškega prišepetovanja in vzpostavile politično korektne in ekonomsko uspešne odnose z Rusijo.

 

Za Slovenijo je projekt bolj povezane, tj. federalne Evrope edina rešitev. To nam mora biti zdaj že jasno. Alternativa je kvečjemu združitev z Avstrijo ali - ob domnevi slovanske solidarnosti - nekakšen revitalizirani trializem, kjer bi Avstrija, Češka (Slovaška) in Slovenija, morda tudi Madžarska, ustanovile unijo nekoč že povezanih oziroma v Habsburški monarhiji združenih dežel. O tem, da bi Dunaj (spet) postal slovenska prestolnica, sicer marsikdo nerad sliši, vendar je provokativna zamisel rezultat preproste resnice: Slovenci si sami nismo sposobni vladati in si lastne države ne zaslužimo. Najboljša prihodnost bi bile Združene države Evrope, kamor bi prenesli še več svoje suverenosti in s tem zmanjšali nevarnost, da si uničimo še tisto, kar je ostalo od Slovenije. Več suverenosti in neodvisnosti pomeni več škode, ki nam jo delajo domači politiki.

 

 

Sveta jeza v času kislih kumaric

 

Slovenski politiki - na žalost so tisti najboljši dobesedno pokojni in zanje zato še tolikanj bolj velja misel, da o mrtvih vse dobro - so namreč najboljši dokaz, kako negativna selekcija kot rja že v 25 letih uniči državo. Zaradi njih je med ljudmi vedno večja apatija in polovica volivcev bodisi ne ve, koga bi volila, bodisi sploh nočejo voliti. Zaradi njih je tudi averzija do praznika, ki so ga osamosvojitelji brez posebne pomoči bivših komunistov uspeli spremeniti v še en dan slovenske politične blaznosti, narastla do te mere, da je nevzdržna.

 

Začel sem s stavkom, da se ob 25. juniju, Dnevu državnosti, nisem hotel oglašati z uredniškim komentarjem. Tisti petek smo družinsko bojkotirali "prazničnost" trenutka; v naglici smo spokali, sedli v avto in se odpeljali na italijanski del jadranske obale. Tako mi vsaj ni bilo treba razmišljati, ali bi gledal televizijski prenos "osrednje državne proslave". Pravzaprav mi ni bilo treba razmišljati o ničemer, kar se je izkazalo kot edino pravilno, saj sva se s soprogo v nedeljo zvečer ob ogledu posnetka proslave na Kongresnem trgu, samo še hahljala. Nisem povsem razumel transparenta, ki se je za hip pojavil, ko je kamera ujela padalca ob doskoku na Trg republike - 25 let genocida je pisalo na njem -, vendar je tudi takšno izražanje mnenj del demokratične kulture. No, med povabljenimi tujimi gosti sta daleč najbolj normalno in neizumetničeno delovala nemški predsednik Joachim Gauck in njegova tretja žena oziroma partnertka, znana novinarka Daniela Schadt (Herr Gauck je sicer v Ljubljano za nekaj ur priletel iz uradnega obiska v Romuniji in Bolgariji. Ustavil se je na večerji, skupinskem fotografiranju in proslavi ob 25-letnici slovenske neodvisnosti na Kongresnem trgu, potem pa še isti večer odletel nazaj v Berlin).

 

Proslavo je poskušal rešiti Pahorjev govor, ki je vsake toliko preveč očitno poudarjal potrebo po pozitivnem in optimizmu. Toda tipično za naše državne proslave je to, da večina prisotnih tipka po telefonih, se pogovarja in ne deluje nič kaj veselo ali zadovoljno. Kot da so tam pod nekakšno prisilo, zato je celo mahanje s slovenskimi zastavicami običajno čudno nespontano, umetno. Če bi vzdušje presojali po sproščenosti, ga je bilo vsaj med obiskovalci več naslednji dan, ko se je na Trgu republike, v sencu obeh stolpnic, ki simbolizirata slovensko tranzicijo (NLB...), odvilo zborovanje stranke Janeza Janše, na njej pa razen njegovih simpatizerjev in članov ni bilo nikogar od nekdanjega "pomladnega tabora". Res je, Janezu Janši bi morali nasprotniki z Milanom Kučanom na čelu postaviti spomenik, kajti ni ga heroja pod Karavankami, ki bi za uničenje slovenske desnice naredil toliko kot on. JJ ne bo miren, dokler iz parlamenta ne bo izpadla še Nova Slovenija in bo desno od sredine ostal samo še on. Njegova politika "požgane zemlje" bi bila preveč brezkompromisna celo za Tomislava Karamarka, zdaj že bivšega šefa hrvaškega HDZ.

 

 

Slavoj Žižek bi jih vrgel v zrak

 

Umik pred čustveno povsem zadušeno državno proslavo in partijskim mitingom dan kasneje je bila v takšnih okoliščinah odločitev. Vsak dan sem bolj prepričan, da je emigracija še boljša rešitev, če je le mogoča oziroma izvedljiva. In kot sem zapisal že v uvodu: glede letošnjega dneva državnosti tako ali tako nisem imel nobenih pričakovanj. Da bi hodil gledat ksihte, ki so mi zasrali državo? Ste nori?! Potem se raje sklicujem na Slavoja Žižka, ki je v svoji simpatični iracionalnosti nekoč dejal, da bi morali vso to ... združbo zapreti v Cankarjev dom in ga potem pognati v zrak. Nisem edini, ki ob vseh prislovično zatravmiranih likih, nezmožnih normalne socialne interakcije in komuniciranja s sodržavljani, pomisli tudi na  radikalnejše rešitve. Toda na koncu dneva je še vedno želodec tisti, ki trpi. In glava, ki boli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,345
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,713
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,172
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 984
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,139