Komentar

Bojujte se še naprej v svojem peskovniku, sinovi socializma, predvsem pa pojdite že enkrat k vragu!

Lagal bi, če bi napisal, da sem do letošnjega Dneva državnosti gojil pozitivna pričakovanja. Retorika in dejanja zadnjih mesecev so zgolj logično kulminirala, zato so tudi 24. in 25. junija izbruhnila na površje z vso pritlehno silovitostjo. Nisem edini, ki se mu ob tem obrača želodec. Kar pa je bolj slaba tolažba.

27.06.2016 21:15
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   brexit   slovenija   25. junij   evropa   nemčija   avstrija

Foto: Televizija Slovenija

Slovenci si sami nismo sposobni vladati in si lastne države ne zaslužimo. Najboljša prihodnost za nas so Združene države Evrope, kamor bi prenesli še več svoje suverenosti in s tem zmanjšali nevarnost, da nam domači politiki uničijo še tisto, kar je ostalo od Slovenije.

V bistvu se niti nisem mislil oglasiti z uredniškim komentarjem, rade volje sem prostor odstopil našim cenjenim kolumnistom na Portalu PLUS. A potem se je zgodil Brexit in nenadoma je vse skupaj postalo temačno kot poletno popoldne pred nevihto. Britanski izstop iz Evropske unije - o čemer sta se suvereno razpisala že naša sodelavca Dimitrij Rupel in Boštjan M. Zupančič - je na svojevrsten, toda Slovencem še kako poznan način potrdil tezo o škodljivosti prevelikega vpliva gerontokracije na politično odločanje. Če se v tej "zaroti" proti skupni evropski prihodnosti na istem bregu z upokojenci znajdejo še podeželani, da uporabimo politično korektni izraz, potem je to dejansko recept za katastrofo. Zaradi tega je rezultat britanskega referenduma treba gledati tudi kot izraz nasprotovanja političnima elitama obeh taborov (konkretno konservativcem in laburistom v Veliki Britaniji), to pa utegne sprožiti plaz populizma ne le na Otoku, pač pa tudi na celini. Ni jih malo, ki zdaj pogledujejo v Francijo, kjer madame Marine Le Pen komaj čaka, da angleški eksodus prikaže kot potrebo po ostrejši politiki do tujcev, migrantov ali celo zgodovinsko najbolj sumljivim sosedom - Nemcem.

 

 

Brexit in Združene države Evrope

 

Evropa brez Britanije, bodo porekli levičarji, bo na milost in nemilost prepuščena Berlinu in kanclerki Angeli Merkel, ki je lani s svojo iracionalno migrantsko politiko skoraj zrušila Evropsko unijo in Schengen. In medtem ko evropska levica tuhta, kaj angleški izhod pomeni za njeno prihodnost, bodo desničarji skoraj zagotovo izkoristili recept, ki ga je sestavil Nigel Farage, in začeli klonirati nacional(istič)ne stranke v podporo izstopu iz Unije. Vsaj glede tega pa smo v Sloveniji lahko relativno brezskrbni, saj t.i slovenska desnica celo bolj trdno verjame v evropsko idejo kot t.i. levica. To pa zato, ker je prepričana, da je EU antipod komunistične utopije, o kateri del slovenske politike še kar sanjari (pa čeprav so v Venezueli vrste pred trgovinami z osnovnimi življenjskimi potrebščinami).

 

Brexit bržkone ne bo tako hitro sprožil domino efekta, morda celo nasprotno. Nekdo se je pošalil, da bo po odhodu Britancev stara celina izgledala tako kot maja 1941... Do določene mere lahko pritrdimo skeptikom, ki pravijo, da Nemcem ne smemo nikoli zaupati, sploh pa ne narodi, ki imamo z njimi slabe izkušnje. A po drugi strani je zdaj prav Nemčija tista, ki mora v navezi z ustanovnimi članicami, zlasti Francijo in Italijo, okrepiti idejo federalne Evrope. Naj se sliši še tako paradoksalno, ampak šele britanski odhod lahko omogoči formiranje Združenih držav Evrope, ki bi se otresle ameriškega prišepetovanja in vzpostavile politično korektne in ekonomsko uspešne odnose z Rusijo.

 

Za Slovenijo je projekt bolj povezane, tj. federalne Evrope edina rešitev. To nam mora biti zdaj že jasno. Alternativa je kvečjemu združitev z Avstrijo ali - ob domnevi slovanske solidarnosti - nekakšen revitalizirani trializem, kjer bi Avstrija, Češka (Slovaška) in Slovenija, morda tudi Madžarska, ustanovile unijo nekoč že povezanih oziroma v Habsburški monarhiji združenih dežel. O tem, da bi Dunaj (spet) postal slovenska prestolnica, sicer marsikdo nerad sliši, vendar je provokativna zamisel rezultat preproste resnice: Slovenci si sami nismo sposobni vladati in si lastne države ne zaslužimo. Najboljša prihodnost bi bile Združene države Evrope, kamor bi prenesli še več svoje suverenosti in s tem zmanjšali nevarnost, da si uničimo še tisto, kar je ostalo od Slovenije. Več suverenosti in neodvisnosti pomeni več škode, ki nam jo delajo domači politiki.

 

 

Sveta jeza v času kislih kumaric

 

Slovenski politiki - na žalost so tisti najboljši dobesedno pokojni in zanje zato še tolikanj bolj velja misel, da o mrtvih vse dobro - so namreč najboljši dokaz, kako negativna selekcija kot rja že v 25 letih uniči državo. Zaradi njih je med ljudmi vedno večja apatija in polovica volivcev bodisi ne ve, koga bi volila, bodisi sploh nočejo voliti. Zaradi njih je tudi averzija do praznika, ki so ga osamosvojitelji brez posebne pomoči bivših komunistov uspeli spremeniti v še en dan slovenske politične blaznosti, narastla do te mere, da je nevzdržna.

 

Začel sem s stavkom, da se ob 25. juniju, Dnevu državnosti, nisem hotel oglašati z uredniškim komentarjem. Tisti petek smo družinsko bojkotirali "prazničnost" trenutka; v naglici smo spokali, sedli v avto in se odpeljali na italijanski del jadranske obale. Tako mi vsaj ni bilo treba razmišljati, ali bi gledal televizijski prenos "osrednje državne proslave". Pravzaprav mi ni bilo treba razmišljati o ničemer, kar se je izkazalo kot edino pravilno, saj sva se s soprogo v nedeljo zvečer ob ogledu posnetka proslave na Kongresnem trgu, samo še hahljala. Nisem povsem razumel transparenta, ki se je za hip pojavil, ko je kamera ujela padalca ob doskoku na Trg republike - 25 let genocida je pisalo na njem -, vendar je tudi takšno izražanje mnenj del demokratične kulture. No, med povabljenimi tujimi gosti sta daleč najbolj normalno in neizumetničeno delovala nemški predsednik Joachim Gauck in njegova tretja žena oziroma partnertka, znana novinarka Daniela Schadt (Herr Gauck je sicer v Ljubljano za nekaj ur priletel iz uradnega obiska v Romuniji in Bolgariji. Ustavil se je na večerji, skupinskem fotografiranju in proslavi ob 25-letnici slovenske neodvisnosti na Kongresnem trgu, potem pa še isti večer odletel nazaj v Berlin).

 

Proslavo je poskušal rešiti Pahorjev govor, ki je vsake toliko preveč očitno poudarjal potrebo po pozitivnem in optimizmu. Toda tipično za naše državne proslave je to, da večina prisotnih tipka po telefonih, se pogovarja in ne deluje nič kaj veselo ali zadovoljno. Kot da so tam pod nekakšno prisilo, zato je celo mahanje s slovenskimi zastavicami običajno čudno nespontano, umetno. Če bi vzdušje presojali po sproščenosti, ga je bilo vsaj med obiskovalci več naslednji dan, ko se je na Trgu republike, v sencu obeh stolpnic, ki simbolizirata slovensko tranzicijo (NLB...), odvilo zborovanje stranke Janeza Janše, na njej pa razen njegovih simpatizerjev in članov ni bilo nikogar od nekdanjega "pomladnega tabora". Res je, Janezu Janši bi morali nasprotniki z Milanom Kučanom na čelu postaviti spomenik, kajti ni ga heroja pod Karavankami, ki bi za uničenje slovenske desnice naredil toliko kot on. JJ ne bo miren, dokler iz parlamenta ne bo izpadla še Nova Slovenija in bo desno od sredine ostal samo še on. Njegova politika "požgane zemlje" bi bila preveč brezkompromisna celo za Tomislava Karamarka, zdaj že bivšega šefa hrvaškega HDZ.

 

 

Slavoj Žižek bi jih vrgel v zrak

 

Umik pred čustveno povsem zadušeno državno proslavo in partijskim mitingom dan kasneje je bila v takšnih okoliščinah odločitev. Vsak dan sem bolj prepričan, da je emigracija še boljša rešitev, če je le mogoča oziroma izvedljiva. In kot sem zapisal že v uvodu: glede letošnjega dneva državnosti tako ali tako nisem imel nobenih pričakovanj. Da bi hodil gledat ksihte, ki so mi zasrali državo? Ste nori?! Potem se raje sklicujem na Slavoja Žižka, ki je v svoji simpatični iracionalnosti nekoč dejal, da bi morali vso to ... združbo zapreti v Cankarjev dom in ga potem pognati v zrak. Nisem edini, ki ob vseh prislovično zatravmiranih likih, nezmožnih normalne socialne interakcije in komuniciranja s sodržavljani, pomisli tudi na  radikalnejše rešitve. Toda na koncu dneva je še vedno želodec tisti, ki trpi. In glava, ki boli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.238
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.343
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.569