Komentar

Bojujte se še naprej v svojem peskovniku, sinovi socializma, predvsem pa pojdite že enkrat k vragu!

Lagal bi, če bi napisal, da sem do letošnjega Dneva državnosti gojil pozitivna pričakovanja. Retorika in dejanja zadnjih mesecev so zgolj logično kulminirala, zato so tudi 24. in 25. junija izbruhnila na površje z vso pritlehno silovitostjo. Nisem edini, ki se mu ob tem obrača želodec. Kar pa je bolj slaba tolažba.

27.06.2016 21:15
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   brexit   slovenija   25. junij   evropa   nemčija   avstrija

Foto: Televizija Slovenija

Slovenci si sami nismo sposobni vladati in si lastne države ne zaslužimo. Najboljša prihodnost za nas so Združene države Evrope, kamor bi prenesli še več svoje suverenosti in s tem zmanjšali nevarnost, da nam domači politiki uničijo še tisto, kar je ostalo od Slovenije.

V bistvu se niti nisem mislil oglasiti z uredniškim komentarjem, rade volje sem prostor odstopil našim cenjenim kolumnistom na Portalu PLUS. A potem se je zgodil Brexit in nenadoma je vse skupaj postalo temačno kot poletno popoldne pred nevihto. Britanski izstop iz Evropske unije - o čemer sta se suvereno razpisala že naša sodelavca Dimitrij Rupel in Boštjan M. Zupančič - je na svojevrsten, toda Slovencem še kako poznan način potrdil tezo o škodljivosti prevelikega vpliva gerontokracije na politično odločanje. Če se v tej "zaroti" proti skupni evropski prihodnosti na istem bregu z upokojenci znajdejo še podeželani, da uporabimo politično korektni izraz, potem je to dejansko recept za katastrofo. Zaradi tega je rezultat britanskega referenduma treba gledati tudi kot izraz nasprotovanja političnima elitama obeh taborov (konkretno konservativcem in laburistom v Veliki Britaniji), to pa utegne sprožiti plaz populizma ne le na Otoku, pač pa tudi na celini. Ni jih malo, ki zdaj pogledujejo v Francijo, kjer madame Marine Le Pen komaj čaka, da angleški eksodus prikaže kot potrebo po ostrejši politiki do tujcev, migrantov ali celo zgodovinsko najbolj sumljivim sosedom - Nemcem.

 

 

Brexit in Združene države Evrope

 

Evropa brez Britanije, bodo porekli levičarji, bo na milost in nemilost prepuščena Berlinu in kanclerki Angeli Merkel, ki je lani s svojo iracionalno migrantsko politiko skoraj zrušila Evropsko unijo in Schengen. In medtem ko evropska levica tuhta, kaj angleški izhod pomeni za njeno prihodnost, bodo desničarji skoraj zagotovo izkoristili recept, ki ga je sestavil Nigel Farage, in začeli klonirati nacional(istič)ne stranke v podporo izstopu iz Unije. Vsaj glede tega pa smo v Sloveniji lahko relativno brezskrbni, saj t.i slovenska desnica celo bolj trdno verjame v evropsko idejo kot t.i. levica. To pa zato, ker je prepričana, da je EU antipod komunistične utopije, o kateri del slovenske politike še kar sanjari (pa čeprav so v Venezueli vrste pred trgovinami z osnovnimi življenjskimi potrebščinami).

 

Brexit bržkone ne bo tako hitro sprožil domino efekta, morda celo nasprotno. Nekdo se je pošalil, da bo po odhodu Britancev stara celina izgledala tako kot maja 1941... Do določene mere lahko pritrdimo skeptikom, ki pravijo, da Nemcem ne smemo nikoli zaupati, sploh pa ne narodi, ki imamo z njimi slabe izkušnje. A po drugi strani je zdaj prav Nemčija tista, ki mora v navezi z ustanovnimi članicami, zlasti Francijo in Italijo, okrepiti idejo federalne Evrope. Naj se sliši še tako paradoksalno, ampak šele britanski odhod lahko omogoči formiranje Združenih držav Evrope, ki bi se otresle ameriškega prišepetovanja in vzpostavile politično korektne in ekonomsko uspešne odnose z Rusijo.

 

Za Slovenijo je projekt bolj povezane, tj. federalne Evrope edina rešitev. To nam mora biti zdaj že jasno. Alternativa je kvečjemu združitev z Avstrijo ali - ob domnevi slovanske solidarnosti - nekakšen revitalizirani trializem, kjer bi Avstrija, Češka (Slovaška) in Slovenija, morda tudi Madžarska, ustanovile unijo nekoč že povezanih oziroma v Habsburški monarhiji združenih dežel. O tem, da bi Dunaj (spet) postal slovenska prestolnica, sicer marsikdo nerad sliši, vendar je provokativna zamisel rezultat preproste resnice: Slovenci si sami nismo sposobni vladati in si lastne države ne zaslužimo. Najboljša prihodnost bi bile Združene države Evrope, kamor bi prenesli še več svoje suverenosti in s tem zmanjšali nevarnost, da si uničimo še tisto, kar je ostalo od Slovenije. Več suverenosti in neodvisnosti pomeni več škode, ki nam jo delajo domači politiki.

 

 

Sveta jeza v času kislih kumaric

 

Slovenski politiki - na žalost so tisti najboljši dobesedno pokojni in zanje zato še tolikanj bolj velja misel, da o mrtvih vse dobro - so namreč najboljši dokaz, kako negativna selekcija kot rja že v 25 letih uniči državo. Zaradi njih je med ljudmi vedno večja apatija in polovica volivcev bodisi ne ve, koga bi volila, bodisi sploh nočejo voliti. Zaradi njih je tudi averzija do praznika, ki so ga osamosvojitelji brez posebne pomoči bivših komunistov uspeli spremeniti v še en dan slovenske politične blaznosti, narastla do te mere, da je nevzdržna.

 

Začel sem s stavkom, da se ob 25. juniju, Dnevu državnosti, nisem hotel oglašati z uredniškim komentarjem. Tisti petek smo družinsko bojkotirali "prazničnost" trenutka; v naglici smo spokali, sedli v avto in se odpeljali na italijanski del jadranske obale. Tako mi vsaj ni bilo treba razmišljati, ali bi gledal televizijski prenos "osrednje državne proslave". Pravzaprav mi ni bilo treba razmišljati o ničemer, kar se je izkazalo kot edino pravilno, saj sva se s soprogo v nedeljo zvečer ob ogledu posnetka proslave na Kongresnem trgu, samo še hahljala. Nisem povsem razumel transparenta, ki se je za hip pojavil, ko je kamera ujela padalca ob doskoku na Trg republike - 25 let genocida je pisalo na njem -, vendar je tudi takšno izražanje mnenj del demokratične kulture. No, med povabljenimi tujimi gosti sta daleč najbolj normalno in neizumetničeno delovala nemški predsednik Joachim Gauck in njegova tretja žena oziroma partnertka, znana novinarka Daniela Schadt (Herr Gauck je sicer v Ljubljano za nekaj ur priletel iz uradnega obiska v Romuniji in Bolgariji. Ustavil se je na večerji, skupinskem fotografiranju in proslavi ob 25-letnici slovenske neodvisnosti na Kongresnem trgu, potem pa še isti večer odletel nazaj v Berlin).

 

Proslavo je poskušal rešiti Pahorjev govor, ki je vsake toliko preveč očitno poudarjal potrebo po pozitivnem in optimizmu. Toda tipično za naše državne proslave je to, da večina prisotnih tipka po telefonih, se pogovarja in ne deluje nič kaj veselo ali zadovoljno. Kot da so tam pod nekakšno prisilo, zato je celo mahanje s slovenskimi zastavicami običajno čudno nespontano, umetno. Če bi vzdušje presojali po sproščenosti, ga je bilo vsaj med obiskovalci več naslednji dan, ko se je na Trgu republike, v sencu obeh stolpnic, ki simbolizirata slovensko tranzicijo (NLB...), odvilo zborovanje stranke Janeza Janše, na njej pa razen njegovih simpatizerjev in članov ni bilo nikogar od nekdanjega "pomladnega tabora". Res je, Janezu Janši bi morali nasprotniki z Milanom Kučanom na čelu postaviti spomenik, kajti ni ga heroja pod Karavankami, ki bi za uničenje slovenske desnice naredil toliko kot on. JJ ne bo miren, dokler iz parlamenta ne bo izpadla še Nova Slovenija in bo desno od sredine ostal samo še on. Njegova politika "požgane zemlje" bi bila preveč brezkompromisna celo za Tomislava Karamarka, zdaj že bivšega šefa hrvaškega HDZ.

 

 

Slavoj Žižek bi jih vrgel v zrak

 

Umik pred čustveno povsem zadušeno državno proslavo in partijskim mitingom dan kasneje je bila v takšnih okoliščinah odločitev. Vsak dan sem bolj prepričan, da je emigracija še boljša rešitev, če je le mogoča oziroma izvedljiva. In kot sem zapisal že v uvodu: glede letošnjega dneva državnosti tako ali tako nisem imel nobenih pričakovanj. Da bi hodil gledat ksihte, ki so mi zasrali državo? Ste nori?! Potem se raje sklicujem na Slavoja Žižka, ki je v svoji simpatični iracionalnosti nekoč dejal, da bi morali vso to ... združbo zapreti v Cankarjev dom in ga potem pognati v zrak. Nisem edini, ki ob vseh prislovično zatravmiranih likih, nezmožnih normalne socialne interakcije in komuniciranja s sodržavljani, pomisli tudi na  radikalnejše rešitve. Toda na koncu dneva je še vedno želodec tisti, ki trpi. In glava, ki boli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,358
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,090
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,181
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,937
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,224
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,712
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963