Komentar

Bojujte se še naprej v svojem peskovniku, sinovi socializma, predvsem pa pojdite že enkrat k vragu!

Lagal bi, če bi napisal, da sem do letošnjega Dneva državnosti gojil pozitivna pričakovanja. Retorika in dejanja zadnjih mesecev so zgolj logično kulminirala, zato so tudi 24. in 25. junija izbruhnila na površje z vso pritlehno silovitostjo. Nisem edini, ki se mu ob tem obrača želodec. Kar pa je bolj slaba tolažba.

27.06.2016 21:15
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   brexit   slovenija   25. junij   evropa   nemčija   avstrija

Foto: Televizija Slovenija

Slovenci si sami nismo sposobni vladati in si lastne države ne zaslužimo. Najboljša prihodnost za nas so Združene države Evrope, kamor bi prenesli še več svoje suverenosti in s tem zmanjšali nevarnost, da nam domači politiki uničijo še tisto, kar je ostalo od Slovenije.

V bistvu se niti nisem mislil oglasiti z uredniškim komentarjem, rade volje sem prostor odstopil našim cenjenim kolumnistom na Portalu PLUS. A potem se je zgodil Brexit in nenadoma je vse skupaj postalo temačno kot poletno popoldne pred nevihto. Britanski izstop iz Evropske unije - o čemer sta se suvereno razpisala že naša sodelavca Dimitrij Rupel in Boštjan M. Zupančič - je na svojevrsten, toda Slovencem še kako poznan način potrdil tezo o škodljivosti prevelikega vpliva gerontokracije na politično odločanje. Če se v tej "zaroti" proti skupni evropski prihodnosti na istem bregu z upokojenci znajdejo še podeželani, da uporabimo politično korektni izraz, potem je to dejansko recept za katastrofo. Zaradi tega je rezultat britanskega referenduma treba gledati tudi kot izraz nasprotovanja političnima elitama obeh taborov (konkretno konservativcem in laburistom v Veliki Britaniji), to pa utegne sprožiti plaz populizma ne le na Otoku, pač pa tudi na celini. Ni jih malo, ki zdaj pogledujejo v Francijo, kjer madame Marine Le Pen komaj čaka, da angleški eksodus prikaže kot potrebo po ostrejši politiki do tujcev, migrantov ali celo zgodovinsko najbolj sumljivim sosedom - Nemcem.

 

 

Brexit in Združene države Evrope

 

Evropa brez Britanije, bodo porekli levičarji, bo na milost in nemilost prepuščena Berlinu in kanclerki Angeli Merkel, ki je lani s svojo iracionalno migrantsko politiko skoraj zrušila Evropsko unijo in Schengen. In medtem ko evropska levica tuhta, kaj angleški izhod pomeni za njeno prihodnost, bodo desničarji skoraj zagotovo izkoristili recept, ki ga je sestavil Nigel Farage, in začeli klonirati nacional(istič)ne stranke v podporo izstopu iz Unije. Vsaj glede tega pa smo v Sloveniji lahko relativno brezskrbni, saj t.i slovenska desnica celo bolj trdno verjame v evropsko idejo kot t.i. levica. To pa zato, ker je prepričana, da je EU antipod komunistične utopije, o kateri del slovenske politike še kar sanjari (pa čeprav so v Venezueli vrste pred trgovinami z osnovnimi življenjskimi potrebščinami).

 

Brexit bržkone ne bo tako hitro sprožil domino efekta, morda celo nasprotno. Nekdo se je pošalil, da bo po odhodu Britancev stara celina izgledala tako kot maja 1941... Do določene mere lahko pritrdimo skeptikom, ki pravijo, da Nemcem ne smemo nikoli zaupati, sploh pa ne narodi, ki imamo z njimi slabe izkušnje. A po drugi strani je zdaj prav Nemčija tista, ki mora v navezi z ustanovnimi članicami, zlasti Francijo in Italijo, okrepiti idejo federalne Evrope. Naj se sliši še tako paradoksalno, ampak šele britanski odhod lahko omogoči formiranje Združenih držav Evrope, ki bi se otresle ameriškega prišepetovanja in vzpostavile politično korektne in ekonomsko uspešne odnose z Rusijo.

 

Za Slovenijo je projekt bolj povezane, tj. federalne Evrope edina rešitev. To nam mora biti zdaj že jasno. Alternativa je kvečjemu združitev z Avstrijo ali - ob domnevi slovanske solidarnosti - nekakšen revitalizirani trializem, kjer bi Avstrija, Češka (Slovaška) in Slovenija, morda tudi Madžarska, ustanovile unijo nekoč že povezanih oziroma v Habsburški monarhiji združenih dežel. O tem, da bi Dunaj (spet) postal slovenska prestolnica, sicer marsikdo nerad sliši, vendar je provokativna zamisel rezultat preproste resnice: Slovenci si sami nismo sposobni vladati in si lastne države ne zaslužimo. Najboljša prihodnost bi bile Združene države Evrope, kamor bi prenesli še več svoje suverenosti in s tem zmanjšali nevarnost, da si uničimo še tisto, kar je ostalo od Slovenije. Več suverenosti in neodvisnosti pomeni več škode, ki nam jo delajo domači politiki.

 

 

Sveta jeza v času kislih kumaric

 

Slovenski politiki - na žalost so tisti najboljši dobesedno pokojni in zanje zato še tolikanj bolj velja misel, da o mrtvih vse dobro - so namreč najboljši dokaz, kako negativna selekcija kot rja že v 25 letih uniči državo. Zaradi njih je med ljudmi vedno večja apatija in polovica volivcev bodisi ne ve, koga bi volila, bodisi sploh nočejo voliti. Zaradi njih je tudi averzija do praznika, ki so ga osamosvojitelji brez posebne pomoči bivših komunistov uspeli spremeniti v še en dan slovenske politične blaznosti, narastla do te mere, da je nevzdržna.

 

Začel sem s stavkom, da se ob 25. juniju, Dnevu državnosti, nisem hotel oglašati z uredniškim komentarjem. Tisti petek smo družinsko bojkotirali "prazničnost" trenutka; v naglici smo spokali, sedli v avto in se odpeljali na italijanski del jadranske obale. Tako mi vsaj ni bilo treba razmišljati, ali bi gledal televizijski prenos "osrednje državne proslave". Pravzaprav mi ni bilo treba razmišljati o ničemer, kar se je izkazalo kot edino pravilno, saj sva se s soprogo v nedeljo zvečer ob ogledu posnetka proslave na Kongresnem trgu, samo še hahljala. Nisem povsem razumel transparenta, ki se je za hip pojavil, ko je kamera ujela padalca ob doskoku na Trg republike - 25 let genocida je pisalo na njem -, vendar je tudi takšno izražanje mnenj del demokratične kulture. No, med povabljenimi tujimi gosti sta daleč najbolj normalno in neizumetničeno delovala nemški predsednik Joachim Gauck in njegova tretja žena oziroma partnertka, znana novinarka Daniela Schadt (Herr Gauck je sicer v Ljubljano za nekaj ur priletel iz uradnega obiska v Romuniji in Bolgariji. Ustavil se je na večerji, skupinskem fotografiranju in proslavi ob 25-letnici slovenske neodvisnosti na Kongresnem trgu, potem pa še isti večer odletel nazaj v Berlin).

 

Proslavo je poskušal rešiti Pahorjev govor, ki je vsake toliko preveč očitno poudarjal potrebo po pozitivnem in optimizmu. Toda tipično za naše državne proslave je to, da večina prisotnih tipka po telefonih, se pogovarja in ne deluje nič kaj veselo ali zadovoljno. Kot da so tam pod nekakšno prisilo, zato je celo mahanje s slovenskimi zastavicami običajno čudno nespontano, umetno. Če bi vzdušje presojali po sproščenosti, ga je bilo vsaj med obiskovalci več naslednji dan, ko se je na Trgu republike, v sencu obeh stolpnic, ki simbolizirata slovensko tranzicijo (NLB...), odvilo zborovanje stranke Janeza Janše, na njej pa razen njegovih simpatizerjev in članov ni bilo nikogar od nekdanjega "pomladnega tabora". Res je, Janezu Janši bi morali nasprotniki z Milanom Kučanom na čelu postaviti spomenik, kajti ni ga heroja pod Karavankami, ki bi za uničenje slovenske desnice naredil toliko kot on. JJ ne bo miren, dokler iz parlamenta ne bo izpadla še Nova Slovenija in bo desno od sredine ostal samo še on. Njegova politika "požgane zemlje" bi bila preveč brezkompromisna celo za Tomislava Karamarka, zdaj že bivšega šefa hrvaškega HDZ.

 

 

Slavoj Žižek bi jih vrgel v zrak

 

Umik pred čustveno povsem zadušeno državno proslavo in partijskim mitingom dan kasneje je bila v takšnih okoliščinah odločitev. Vsak dan sem bolj prepričan, da je emigracija še boljša rešitev, če je le mogoča oziroma izvedljiva. In kot sem zapisal že v uvodu: glede letošnjega dneva državnosti tako ali tako nisem imel nobenih pričakovanj. Da bi hodil gledat ksihte, ki so mi zasrali državo? Ste nori?! Potem se raje sklicujem na Slavoja Žižka, ki je v svoji simpatični iracionalnosti nekoč dejal, da bi morali vso to ... združbo zapreti v Cankarjev dom in ga potem pognati v zrak. Nisem edini, ki ob vseh prislovično zatravmiranih likih, nezmožnih normalne socialne interakcije in komuniciranja s sodržavljani, pomisli tudi na  radikalnejše rešitve. Toda na koncu dneva je še vedno želodec tisti, ki trpi. In glava, ki boli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
12
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.288
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.155
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.246
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.876
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 535
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608