V nekaterih ozirih je britanska odločitev podobna slovenski odločitvi pred četrt stoletja. Britanci so zapustili povezavo, s katero se niso mogli poistovetiti. S tem so spravili v težave tudi Evropsko unijo, o kateri se bo začelo šepetati, da je začela razpadati. Ostala je brez članice, ki je Evropejcem - se opravičujem Francozom - dala skupni jezik (lingua franca). Predstavljajmo si, kaj bi bilo, ko bi bili nekoč vsi državljani Jugoslavije govorili slovensko, nakar bi Slovenija odšla.

Evropski uniji primanjkuje verodostojno vodstvo. Njen voditelj prihaja, kot že večkrat v preteklosti, iz države, ki je še manjša od Slovenije in ki ni - kot v ZDA - administrativna enota evropske nacije. Angleži, ki se imajo za velik in vodilen narod, so po vsej verjetnosti imeli težave pri istovetenju z Junckerjem, na koncu pa je Evropsko unijo začela voditi Angela Merkel, ki je s svojimi vabili priseljencem iz Bližnjega vzhoda in iz Azije spravila v težave zunanjo mejo povezave, kar je Angleže, ki imajo stroga pravila za priseljevanje, najbrž spravljalo ob živce.

"Aufwiedersehen*, Cameron"?!

Rezultati britanskega referenduma seveda niso takšni, kot so bili rezultati slovenskega plebiscita. London in Škotska sta glasovala za enotnost, v Severni Irski pa pravijo, da je prišel čas za Združeno Irsko. Predstavljajmo si, kaj bi bilo, ko bi bila Prekmurje in Štajerska glasovala za Jugoslavijo!

Britanci bodo seveda morali sami rešiti svoje probleme, Slovenci in drugi člani EU pa moramo premisliti, kaj je naša stvar in kako rešiti naše probleme. Poleg finančne krize (grexit) in priseljenske krize imam zdaj še brexit. Domnevam, da se bodo začele razprave - ne o širitvi, ampak o poglabljanju EU, torej o jedru in periferiji -, podobne kot so se sprožile po padcu Berlinskega zidu. Časi ne bodo preprosti, saj se bo morala Slovenija boriti, da ostane v jedru, ali pa bo zdrsela na rob oz. - kot je nekoč narobe sklepal neki bivši slovenski predsednik - v irelevantnost. Tisti predsednik je mislil, da bo v irelevantnost, tj. v nepomembnost zdrsnila Evropska unija, ker ne upošteva slovenskih diplomatskih kandidatur.

Britanski izstop je zgodba o Sloveniji. Moji britanski prijatelji so obupani in pisec teh vrstic tudi. Povezava, v katero smo vstopili tudi zaradi Angležev, je začela razpadati. Da bi zaustavili njen razpad, bi potrebovali novo in drugačno zbranost. Namesto dogovornega bi potrebovali pravega predsednika, predvsem pa bi potrebovali drugačno vezivo od tistega, ki se je udomačilo v evropskih dokumentih: enotnost v različnosti. Člani prijateljskih povezav, druščin in društev postanemo, kadar se istovetimo z drugimi člani, ne pa, ker smo od njih različni. Društva in druščine si izberejo vrednote in postavijo meje. Države in mnogodržavne organizacije, ki kaj veljajo, varujejo svoje vrednote in meje. V primeru Evropske unije gre za vezivo, ki je omogočilo združitev Zahodne Evrope z Vzhodno, to pa so demokracija, meritokracija, gospodarska in svoboda izražanja. Nekoč smo rekli, da je s širitvijo Evropa postala cela in svobodna. Britanski izstop najbrž ne pomeni izboljšanja svobode in celovitosti Evrope.

* Nasvidenje, Cameron