Komentar

Dekonstrukcija človekovega telesa, ki ni izključno biološko telo

Kritična analiza in zenovska meditacija sta združena v telesu avstralskega umetnika, rojenega na Cipru. Stelarc zahteva od uporabnika umetnosti razlikovanje med obema danima stvarnostima. Med stvarnostjo, v katero smo vrojeni, in konstruirano stvranostjo.

26.06.2016 07:09
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   stelarc   japonska   avstralija   dekonstrukcija telesa

Foto: www.stelarc.org

Stelarc uprizarja formalne in neformalne pritiske kode na telo. Včasih celo usmerja pritiske okolja na telo. Odgovorno in zavestno prevzema nase svoj del negativne projekcije, ki jo proizvaja okupirano telo.

Telo ekstrema: na začetku dvajsetih let XX. stoletja je v Ljubljani izhajal časopis, katerega urednik je bil Virgil Poljanski (Branko Ve Poljanski), naslov tiskovine, posvečene umetnosti, ki je izhajala v srbohrvaškem jeziku, je bil Svetokret. V podnaslovu je pisalo: Časopis za ekspedicijo duha na severni pol. V svojo podzavest sem za vekomaj vgradil podnaslov, ki ga nam ga je poklonil ta nenavaden igralec, ki se je po prvi svetovni vojni preselil iz Zagreba in zaposlil v ljubljanski Drami. V gledališki sezoni 1920/21 je v našem mestu manifestiral elegantno ekscentričnost in eksperimentiranje s svojim življenjskim stilom, med drugim je predaval zainteresirani javnosti umetniške postopke časa, ki bo šele prišel. Več kot pol stoletja kasneje je njegova napovedana navpičnica postala tudi moja smer, več kot pol stoletja kasneje mi je odpirala izkušnjo tedanjih nomadov lepote in bojevnikov kozmičnega razuma. Tudi Srečko Kosovel je v tisti gledališki sezoni sedel med publiko na predavnjih Virgila Poljanskega.

 

Kosovel: Politika = razum!

 

Leta 1980 sem bil že izobražen in pripravljen na vse skrajnosti sveta. S kunstlerji smo začeli dekonstruirati ideološko telo. Toda ko sem sredi poletja leta 1985 zagledal v medijih nagega človeka, ki lebdi nad Kopenhagnom, visečega, pripetega na ribiške kavlje, penetrirane po njegovem hrbtišču in nogah, sem spoznal, da še zdaleč nisem s svojim telesom pripravljen na dejanja, ki bodo sledila. Stelarc je že pred letom 1985, celo desetletje dekonstruiral človekovo telo. Kmalu bo postalo vse drugače. Stelarc je sredi sedemdesetih let v Avstraliji, kjer je živel, in na Japonskem, kjer je čez osemnajst let posvojil mišljenje novih tehnologij, organiziral v tišini v novo telo za novi svet. Leto poprej, 1984, je podobno akcijo lebdenja nad mestom izvedel v East Villagu v New Yorku, tudi s pomočjo umetnika Dragana Iliča. Zadnji stavek sem zapisal zato, da opozorim na ime umetnika, ki je v slovenski skupnosti manj znano.

 

Dogodek za laserske oči: Vbrizgavanje, obešanje, vsajanje vsadkov, telo, emancipirano od bolečine, robotika v sredici umetniškega premisleka, začasna odstavitev od zunanjega podaljšanega telesa, inteligentne proteze, vse to in še mnogo več je zapisano v biografijo umetnika znanega pod imenom Stelios Aracadiou - Stelarc!

 

Sredi osemdesetih let sem se nahajal sredi stilnega bojišča, bival sem v celostni umetnini Neue Slowenische Kunst. Toda paradoksalno - pred menoj je bila razprostrta cela množica še neoblikovanih načrtov, pripravljenih za prehod iz tisočletja v naslednje tisočletje. Anarhistična pozicija je bila več kot razvidna: bolje je novo slabo, kot zanesljivo in preverjeno staro.

 

V telesu masovnega človeka se izraža vseobsegajoča duhovna vertikala. Stelarc je to več kot natančno razumel, ko je lebdel nad Kopenhagnom. Skrajnost je vedno prisotna v človekovi bližini. Samo v umetnosti se preoblikuje navidezni nesmisel v poglobljeni smisel, v stilno sled, ki ji kasneje večinsko sledimo.

 

Zastarela telesa: Razširjena resničnost, navidezna stvarnost, teleprezenca in telekinetika so danes v naši stvarnosti močno prisotne. Vse tehnologije, s katerimi ta trenutek enostavno operiramo, smo morali pred desteletjem vložiti veliko stopnjo energije in koncentracije. Za njihov nadzor kot za njihovo manipulacijo. Stelarc je v drugi polovici sedemdestih letih prejšnjega stoletja generiral koncept "Tretje roke" (The Third Hand), vzporedno z akcijami lebdenja na kavljih. Tretja roka je prenašala impulze mišljenja v mehanično robotsko akcijo. Ne mislim pred vami obnavljati konceptualizacije Stelarcove "Tretje roke", saj se lahko danes v naslednjem trenutku, v tisočinki sekunde, brez kakršnihkoli težav potopite v medmrežje. V avstralsko - azijsko avntagardno umetniško produkcijo.

 

Prostor gostitelj: naj vas na tem mestu opozorim na manj znano dejstvo, da sta imeli tako Severna Amerika kot Japonska v dvajsetih letih prejšnjega stoletja dadaistično umetniško gibanje.

 

Eksoskeleton: V umetnini "Tri roke" je Stelarc simultano pisal s svojima biološkima rokama ter tretjo umetno roko besedo "evolution", v Tokiu pa besedo "Deca-dance". Medtem ko je biomehanično plesal s svojima rokama in tretjo teledirigirano umetno roko, je istočasno manipuliral z žogico z vsemi tremi rokami.

 

Pred petintridesetimi leti je aktiviral interakcije, ki jih danes lahko uporabniki brez velikih zapletov uporabljajo pri različnih zvrsteh "nove zabavne telesnosti". Na eni strani Stelarcove umetnosti gledamo Meyerholdove biomehanske pobude na drugi strani pa Artaudovo "prazno telo", ki ga lahko pospešujemo s pomočjo medmrežja ali pa s pripravljenim elektronskim programjem. Telportacija in interakcija telesnosti je bila tudi ena od njegovih tem kritičnega premisleka. Analiziral in razbijal je militantni potencial igrovja.

 

Dodano uho: Kritična analiza in zenovska meditacija sta združena v telesu avstralskega umetnika, rojenega na Cipru. Stelarc zahteva od uporabnika umetnosti razlikovanje med obema danima stvarnostima. Med stvarnostjo, v katero smo vrojeni, in konstruirano stvranostjo. Ponovimo: tako kot imamo uro za to, da se orientiramo v času, bomo potrebovali v bodočnosti napravo, s katero se bomo orientirali, v kateri stvarnosti smo. Nove tehnologije so s Stelarcom sproducirale popolnoma nova človeška stanja. Razprla so prostor za kritični vstop opremljenih teles v nov ideološki aparat, v novo državno strojnico. Stelarc telesu organizira in izumlja nove organe. Presaja jih, vklaplja in priklaplja jih na naše nepopolno telo. Stelarc pravi: Telo ni izključno biološko telo!

 

Za razliko od klasičnih medijev, ki so se razvili v obdobju videastičnih umetnosti, je Stelarc s spodbujanjem čutil ozvočil doživljanje razširjene stvarnosti. Že takoj na začetku svojega umetniškega razvoja je ekperimentiral s skrajnostmi. Svoje nago telo je oblačil v pametne objekte. "Tretja roka" je mojstrovina druge polovice dvajsetega stoletja. Popolnoma nepričakovano se je oblikovala na Avstralskem telesu.

 

Stelarc je izjavil, da je njegova osrednja naloga metodolško kolonizirati svoje telo tako, da ga izpostavlja najhujši medmrežni okupaciji. Bilo je ravno po projektou Telepolis, ki ga bo leta 1995 proizvedel v Luksemburgu, ko sva se na kratko srečala v galeriji KapelicaSpoprijateljila pa sva se, ko sva pred dvajsetimi leti v Zagrebu na festivalu Evrokaz oba predavala skupaj z Robertom Willsonom.

 

Kadarkoli pomislim na Stelarca, se v meni sprožijo tista znanja o historičnih avntgardah prve polovice dvajstega stoletja, ki so bila v skupnosti nedostopna in navidez nerazumljiva.

 

Dopolnjeno telo: V Stelarcu se seštevata meni dve nasprotni dinamiki, za kateri sem bil zarana v mladosti usposobljen. Iskanje fundamentalnih osnov novega stila brez okamenelih in nagrmadenih kulturnih plasti, brez semantičnih dodatkov, ki zavirajo preglednost oblikoslovnih razlogov. Skozi strojne funkcije, ki tekmujejo skupaj z naravo in njeno telesnostjo, izhajajoč iz talenta umetnika, ki iz analiz procesov časa gledalcem predstavi nujnosti, s katerimi se mora srečati.

 

V XX. stoletju je izumljen binarni zapis, binarna koda. Ta je še vedno graditelj novih etap stila. Te so ugrajene v jezik elektronike. Stelarc uprizarja formalne in neformalne pritiske kode na telo. Včasih celo usmerja pritiske okolja na telo. Odgovorno in zavestno prevzema nase svoj del negativne projekcije, ki jo proizvaja okupirano telo.

 

Biografika: Tako kot je časopis Virgila Poljanskega Svetokret, časopis za ekspedicijo duha na sverni pol, našel osvobojeno ozmelje v Ljubljani, tako je prva celovita knjiga o Stelarcovem delu izšla leta 2002 v Ljubljani. Urednica knjige je bila dr. Marina Gržinić. Ljubljana je mesto, ki mnogokrat preseneti s svobodo svojih razsvetljenih posameznikov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.065
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 976
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579