Komentar

Brrr...Exit: se bodo po Uniji Britanci odrekli še sodišču v Strasbourgu?

Nekdanji slovenski sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice razkriva nekatere podrobnosti o delovanju institucije, katere odločbe so že večkrat ujezile Britance, ki so pred dnevi na referendumu pokazali, da imajo vgrajen občutek večvrednosti, ki pa podobno kot pri Francozih nima več realne osnove.

26.06.2016 19:31
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   brexit   velika britanija   evropska unija   angleži   esčp   bruselj   london

Tudi zadeva z varčevalci Ljubljanske banke je pravni škandal, nasledek intrige znotraj samega sodišča; Slovenija je to, kot vse ostalo kar prihaja iz Evrope, brez ugovora požrla.

Na francoski televiziji (TF 2) so imeli po referendumu intervju z neko Londončanko, zaposleno v finančnem Cityu. Kot drugih 400.000 Francozov, ki delajo in žive pretežno v Londonu, bo zdaj ali ob delovno mesto, ali pa bo morala dobiti angleško državljanstvo. Kljub temu se je o rezultatu izrazila takole: "Veste," je rekla, "prej sem delala v Bruslju. Sem videla, kako arogantni evrorokrati na račun evropskih davkoplačevalcev jedo, pijejo in potujejo. Niso izvoljeni, ne odgovarjajo niti politično, niti pravno..." 

 

Punca je govorila zoper lastni interes, a za nazaj je bila ogorčena: kakor mnogi drugi iz takih in podobnih razlogov.

 

 

Razlogi za "exit"

 

 

Sondaže so pokazale, da so za zapustitev EU večinoma glasovali starejši srednjega in nižjega sloja ter večinoma v jugovzhodnem delu Anglije. Seveda ni naključje, da so financarji v Cityju glasovali, da bi Združeno kraljestvo (v kratkem morda raz-druženo) ostalo v Evropi. Njihovi mastni profiti in dohodki so scela odvisni od mešetarjenja z evropskimi delnicami; londonska borza – in ne pariška ali frankfurtska – je epicenter finančnega dogajanja v Evropi.

 

Tudi ni slučajno, da je Obama odkrito navijal za obstanek v EU – kar je sicer imelo prav nasproten učinek –, saj so si že sámo vzpostavljanje Unije po vojni v lastnem interesu zamislili Američani. Protagoniste sta na skrivaj že od leta 1948 dalje financirala CIA in American Committee for a United Europe (ACUE). To je že leta 2000 v odprtih arhivih v Washingtonu odkril Joshua Paul, raziskovalec Univerze Georgtown, objavil pa Ambrose Evans-Pritchard v časopisu Daily Telegraph (vir). Protagonista Roberta Schumana, leaderja proevropskega gibanja in Henrija Spaaka, takratnega predsednika belgijske vlade, so Američani po poročanju Paula in Pritcharda obravnavali kot "hired hands", tj. poniževalno kot svoja plačanca. Denar za to korupcijo je prihajal od Fordove in Rockefellerjeve fondacije ter od ostalih poslovnih skupin v navezi z ameriškimi interesi v Evropi in sploh z ameriško administracijo.

 

Alex Christoforou v članku, ki se naslanja (follow-up) na Pritcharda, navaja, da so vodilni v EU eksponenti ameriške CIA-e in sploh ameriških interesov (vir).

 

To so Mario Draghi, neizvoljeni predsednik Evropske Centralne Banke in bivši uslužbenec zloglasnega Goldman SachsaJean-Claude Juncker, neizvoljeni predsednik Evropske komisijeMartin Schulz, neizvoljeni predsednik Evropskega parlamentaJeroen Dijsselbloem, neizvoljeni komisar in predsednik Evroskupine ter Donald Tusk, neizvoljeni predsednik Evropskega sveta. Ne gre nujno za to, da so ti ljudje podkupljeni. Čisto lahko so to t.i. krti ("moles", vir), ali pa ima NSA o njih informacije, ki bi jih v javnosti onemogočile. Nekateri sploh pravijo, da je takšna obremenjenost pogoj, da nekoga spustijo v vrh politične hierarhije (vir).To je ameriška taktika pri vplivanju tudi na sicer demokratične izvoljene evropske voditelje.

 

V istem interesu ameriške finančne "elite" naj bi bila tudi masovna imigracija tujcev v nacionalne države. Te bi tako izgubile svojo poprej izrazito nacionalno identiteto – francosko, nemško, angleško itd., a na koncu tudi slovensko – s tem pa zmožnost upreti se ameriškim pritiskom za opustitev državne suverenosti. Ta prej ko slej temelji na narodovem zavedanju o samem sebi. Če je (bivši) narod preplavljen s tujci, od tega samozavedanja ne ostane dosti. Obenem je bil to razlog za ameriški (in posledično angleški) pritisk, da se Turčijo pripusti v EU. Kot pravi Pepe Escobar (vir) je bila Velika Britanija zaradi svojega "special relationship" (posebnih odnosov, op. uredn.) z ZDA v Evropi ameriški trojanski konj.

 

Gornja dejstva bi morala biti medijska tempirana bomba, a spet ni naključje, da so jo evropski mediji – razen Pritcharda v Daily Telegraphu – popolnoma zignorirali. Kot je rekel dr. Udo Ulfkotte, bivši novinar in pomočnik urednika Frankfurter Allgemeine Zeitung, večino evropskih novinarjev kontrolira ameriška CIA (vir). Prisiljen je bil kot svoje prispevke objavljati besedila agentov te službe, celotna kampanja pa je bila usmerjena na vojno z Rusijo: "Ko sem enkrat videl, kako nemški in ameriški mediji težijo k vojni v Evropi, k vojni z Rusijo –, sem se ovedel, da s te točke ne bo povratka. Zato sem se uprl in javno priznavam, da sem sam in da so moji novinarski kolegi manipulirali z ljudmi, jih izdajali. Podkupljeni ne samo v Nemčiji ampak po vsej Evropi."

 

 

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu in Svet Evrope

 

Evropska unija od zdaj šteje namesto 28 ("Jedan manje!") 27 članic. Svet Evrope, organizacija 47 članic, pa je že leta v izrazitem zatonu. Nekoč pred leti mi je japonski konzul v Strasbourgu dejal: "Veste, na Japonskem nihče ne ve, kaj je to Svet Evrope. Vsi pa točno vedo, kaj počne Evropsko sodišče za človekove pravice..."

 

Toda način, kako Svet Evrope ravna s sodniki ESČP, je najmanj mačehovski. Sodniki imajo sicer solidno nominalno plačo, a to le prav po zaslugi Britancev. Le oni so takrat vztrajali, da morajo biti sodniki, kot je to primer tudi pri njih, zelo dobro plačani. Šlo je pač za to, da ESČP iz Evrope dobi najboljše pravne kadre. Ko pa je leta 1998 v veljavo stopil 11. protokol, se Svet Evrope sploh ni zanimal, da bi sodnikom namenili isto zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kot ga ima zadnja tajnica, ki je uslužbenka ne sodišča - ampak Sveta Evrope. Isto velja za strokovne sodelavce, sodnikom pa trgajo tretjino dohodka samo za pokojninsko zavarovanje, da o zdravstvenem sploh ne govorimo. Tako so na primer Danci šele v drugem poskusu sploh našli koga, ki je bil pripravljen oditi v Strasbourg. Tudi je mandat omejen na devet let značilna evropska birokratska neumnost. In tako dalje...

 

 

Evropsko sodišče za človekove pravice

 

 

Po zadevi Hirst proti Združenemu kraljestvu (vir), v kateri je ESČP terjalo, da Velika Britanija omogoči glasovanje na volitvah tudi najbolj zavržnim kriminalcem v britanskih zaporih, je v britanskem tisku izbruhnilo. Britanci so jasno povedali, da te odločbe ne bodo udejanili, implementirali. Sam nisem bil člane sodnega senata v tem primeru; če bi bil, bi ne le glasoval proti, temveč bi kolege prepričeval, da bi glasovali proti. In pisal odklonilno ločeno mnenje. Samo to ni bila najbolj bizarna odločba.

 

V zadevi Taxquet v. Belgium (vir) je bila v resni nevarnosti angleška porotna tradicija, ki gre v preteklost od Magne Carte (1215) naprej: the judgment of his peers (presoja njemu enakovrednih državljanov). Kako smo se gibali po tej meji, tega se dobro spomnim. Že iz tega je jasno, da Britanci (in njihovi mediji) takih neumnosti niso bili pripravljeni požreti. Tu se zdaj ne morem spuščati v podrobnosti. Mi je pa popolnoma jasno, da bo Brexitu sledil tudi ECtHR-exit. Sistem, kateremu zdaj nebogljeno sledi ESČP, je angleška pravna (Common Law) tradicija: gre za slabo imitacijo, ki je v zadnjem času postala navadna kopiraj-prilepi samoreferenčnost. O tem sem že pisal (vir).

 

Najmanj pa, kar je tu mogoče obelodaniti, je dejstvo, da ESČP kasira tudi druge evropske pravne tradicije, na primer francosko –, le da ne vem, zakaj so Francozi to pripravljeni požreti. Tudi zadeva z varčevalci Ljubljanske banke je pravni škandal, nasledek intrige znotraj samega sodišča; Slovenija je to, kot vse ostalo kar prihaja iz Evrope, brez ugovora požrla. Rusi so medtem implementacijo sodb ESČP podredili verifikaciji s strani ruskega ustavnega sodišča.

 

 

Imperialni občutek večvrednosti

 

 

Niall Ferguson (vir) v svoji delih zelo podrobno, v britanski zgodovinarski tradiciji, prikaže, kako je bil Otok v finančnih in ekonomskih stvareh vedno korak pred Francozi –, da o Nemcih, ki jih takrat sploh še ni bilo na sceni, ne govorimo. Ferguson, Škot s Harvarda, je sicer izrazito neoliberalni in etnocentrični zgodovinarski kontrapunkt zloglasnemu Miltonu Friedmanu. Ima pa prav, ko podrobno prikazuje naskok, ki ga je bilo angleško gospodarstvo vedno imelo pred ostalo Evropo. Od tod torej znani rek: "Megla v Kanalu, Kontinent odrezan!" ("Fog in the Channel, Continent cut off.") Zato danes ves svet govori angleško in skoraj nihče več francosko ali nemško. S Shakespearom vred (vir) imajo Angleži biti na kaj ponosni. Kot Francozi pa gojijo svoje kolonialno domotožje. Težko sprejmejo dejstvo, da Britanskega imperija, v katerem sonce nikoli ni zašlo, ni več.

 

 

Angleži so v veliki meri tudi, kot to sami imenujejo, parokialni: zamejeni in lokalpatriotski. Slednje morda pojasnjuje, zakaj so za Brexit glasovali srednji in nižji sloji. V njih je vgrajen občutek večvrednosti, ki, kakor tudi pri Francozih, nima več realne osnove. Imperija ni več. Toda britanski Commonwealth še vedno obstaja (Kanada, Avstralija, Nova Zelandija itd.). Zanimiv pa je primer Malte. Ko jo je osvojil Napoleon, so bili enotno proti Francozom. Sami so prosili Angleže, da so jih okupirali in tako izgnali Francoze. Danes se angleška tradicija, s katero so se Maltežani pozitivno poistovetili, nadaljuje, njihov pogovorni jezik je angleščina.

 

Posledice angleške kolonizacije v Indiji, Burmi, kot to odlično prikazije Furnivall (vir) itd. so bile katastrofalne, a v primerjavi z na primer nemškimi, ki so bile predhodnica nacizma v Namibiji, prav benevolentne. Čisto po naključju sem bil v britanskem Parlamentu leta 1968, ko so Swazilandu (vir) ratificirali neodvisnost. Še danes se spomnim, da je bila debata spodobna in dobronamerna. White's man burden?

 

Britanski občutek večvrednosti vis-à-vis kontinentalni Evropi tako ni brez temelja. Večvrednost neke kulture pa se, kot sem že večkrat zapisal, presoja po meri pozitivne identifikacije, ki jo ta kultura prejema od drugih kultur. Angleži in angleščina pri tem izrazito prednjačijo. Bruseljske nadvlade so pri vsem tem imeli dovolj. Mene to – vključno s tem, kar zadeva ESČP – ne preseneča.

 

 

Sklep

 

V prvi ihti se komentatorji lotevajo predvsem finančnih in gospodarskih posledic. Toda tu je jasno, da tudi te juhe ne bode pojedli tako vroče, kot so jo skuhali. Pred leti sem v Ženevi srečal profesorja s Princetona, ki se je bil ukvarjal z referendumi, kot obliko neposredne – zlasti švicarske – demokracije. Njegov zaključek je bil, da se na koncu navadno izkaže, da so bili ljudje v referendumih precej modrejši, kot pa njihovi demokratično izvoljeni politiki. Če je tudi tokrat tako, je Brexit predvsem simbolno dejanje. Ljudje so vedeli, da bo to imelo posledice za njihovo finančno dobrobit itd., pa so vseeno tako glasovali. Angleži so glasovali za izstop iz EU, ker so pravilno ocenili, da je tisto kar se dogaja v Bruslju in Strasbourgu, v svojem temelju ne le nedemokratično ampak tudi voda na mlin korporacijam, neoliberalizmu, financializaciji, ki je zadnja faza kapitalizma. TTIP je dokaz za to.

 

Zdaj bo to sicer okrepilo desne stranke v Franciji, Nemčiji, Nizozemski, Italiji, Španiji, Švedski, Danski in Avstriji – pa tudi Poljski, Madžarski, Češki itd. Vrača se doba nacionalnega "suverenizma", masovna imigracija gospe Merkel je bila povsod kaplja čez rob. Ne gre za to, da so vsa ta gibanja regresivna, kar pravgotovo so. Gre za to, da se bodo – morda ne da bi to res hoteli – izvili izpod neoliberalističnega jarma, ki ga imajo na vajetih Združene države Amerike. Te so bile otrok kapitalizma. Zdaj so njegova eshatološko izpraznjena prababica.

 

 

Post scriptum

 

Viri, ki jih navajam, so zelo skrbno izbrani. Bralcu predlagam, da jih odpre, ker je tam na razpolago še zanimivejše branje.

 

 

Pripis uredništva: komentiranje je na željo avtorja onemogočeno. Vsebinsko tehtne komentarje nam lahko pošljete na info@portalplus.si in jih bomo posredovali profesorju Zupančiču. V primeru, da prejmemo kakšnen sijajen tekst glede Brexita, prihodnosti Evropske unije in položaja Slovenije v tej negotovosti pa ga bomo seveda z veseljem objavili tudi na Portalu PLUS.

Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,249
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,850
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,864
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,776
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,639
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,509
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 969
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,582
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 894