Komentar

Brrr...Exit: se bodo po Uniji Britanci odrekli še sodišču v Strasbourgu?

Nekdanji slovenski sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice razkriva nekatere podrobnosti o delovanju institucije, katere odločbe so že večkrat ujezile Britance, ki so pred dnevi na referendumu pokazali, da imajo vgrajen občutek večvrednosti, ki pa podobno kot pri Francozih nima več realne osnove.

26.06.2016 19:31
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   brexit   velika britanija   evropska unija   angleži   esčp   bruselj   london

Tudi zadeva z varčevalci Ljubljanske banke je pravni škandal, nasledek intrige znotraj samega sodišča; Slovenija je to, kot vse ostalo kar prihaja iz Evrope, brez ugovora požrla.

Na francoski televiziji (TF 2) so imeli po referendumu intervju z neko Londončanko, zaposleno v finančnem Cityu. Kot drugih 400.000 Francozov, ki delajo in žive pretežno v Londonu, bo zdaj ali ob delovno mesto, ali pa bo morala dobiti angleško državljanstvo. Kljub temu se je o rezultatu izrazila takole: "Veste," je rekla, "prej sem delala v Bruslju. Sem videla, kako arogantni evrorokrati na račun evropskih davkoplačevalcev jedo, pijejo in potujejo. Niso izvoljeni, ne odgovarjajo niti politično, niti pravno..." 

 

Punca je govorila zoper lastni interes, a za nazaj je bila ogorčena: kakor mnogi drugi iz takih in podobnih razlogov.

 

 

Razlogi za "exit"

 

 

Sondaže so pokazale, da so za zapustitev EU večinoma glasovali starejši srednjega in nižjega sloja ter večinoma v jugovzhodnem delu Anglije. Seveda ni naključje, da so financarji v Cityju glasovali, da bi Združeno kraljestvo (v kratkem morda raz-druženo) ostalo v Evropi. Njihovi mastni profiti in dohodki so scela odvisni od mešetarjenja z evropskimi delnicami; londonska borza – in ne pariška ali frankfurtska – je epicenter finančnega dogajanja v Evropi.

 

Tudi ni slučajno, da je Obama odkrito navijal za obstanek v EU – kar je sicer imelo prav nasproten učinek –, saj so si že sámo vzpostavljanje Unije po vojni v lastnem interesu zamislili Američani. Protagoniste sta na skrivaj že od leta 1948 dalje financirala CIA in American Committee for a United Europe (ACUE). To je že leta 2000 v odprtih arhivih v Washingtonu odkril Joshua Paul, raziskovalec Univerze Georgtown, objavil pa Ambrose Evans-Pritchard v časopisu Daily Telegraph (vir). Protagonista Roberta Schumana, leaderja proevropskega gibanja in Henrija Spaaka, takratnega predsednika belgijske vlade, so Američani po poročanju Paula in Pritcharda obravnavali kot "hired hands", tj. poniževalno kot svoja plačanca. Denar za to korupcijo je prihajal od Fordove in Rockefellerjeve fondacije ter od ostalih poslovnih skupin v navezi z ameriškimi interesi v Evropi in sploh z ameriško administracijo.

 

Alex Christoforou v članku, ki se naslanja (follow-up) na Pritcharda, navaja, da so vodilni v EU eksponenti ameriške CIA-e in sploh ameriških interesov (vir).

 

To so Mario Draghi, neizvoljeni predsednik Evropske Centralne Banke in bivši uslužbenec zloglasnega Goldman SachsaJean-Claude Juncker, neizvoljeni predsednik Evropske komisijeMartin Schulz, neizvoljeni predsednik Evropskega parlamentaJeroen Dijsselbloem, neizvoljeni komisar in predsednik Evroskupine ter Donald Tusk, neizvoljeni predsednik Evropskega sveta. Ne gre nujno za to, da so ti ljudje podkupljeni. Čisto lahko so to t.i. krti ("moles", vir), ali pa ima NSA o njih informacije, ki bi jih v javnosti onemogočile. Nekateri sploh pravijo, da je takšna obremenjenost pogoj, da nekoga spustijo v vrh politične hierarhije (vir).To je ameriška taktika pri vplivanju tudi na sicer demokratične izvoljene evropske voditelje.

 

V istem interesu ameriške finančne "elite" naj bi bila tudi masovna imigracija tujcev v nacionalne države. Te bi tako izgubile svojo poprej izrazito nacionalno identiteto – francosko, nemško, angleško itd., a na koncu tudi slovensko – s tem pa zmožnost upreti se ameriškim pritiskom za opustitev državne suverenosti. Ta prej ko slej temelji na narodovem zavedanju o samem sebi. Če je (bivši) narod preplavljen s tujci, od tega samozavedanja ne ostane dosti. Obenem je bil to razlog za ameriški (in posledično angleški) pritisk, da se Turčijo pripusti v EU. Kot pravi Pepe Escobar (vir) je bila Velika Britanija zaradi svojega "special relationship" (posebnih odnosov, op. uredn.) z ZDA v Evropi ameriški trojanski konj.

 

Gornja dejstva bi morala biti medijska tempirana bomba, a spet ni naključje, da so jo evropski mediji – razen Pritcharda v Daily Telegraphu – popolnoma zignorirali. Kot je rekel dr. Udo Ulfkotte, bivši novinar in pomočnik urednika Frankfurter Allgemeine Zeitung, večino evropskih novinarjev kontrolira ameriška CIA (vir). Prisiljen je bil kot svoje prispevke objavljati besedila agentov te službe, celotna kampanja pa je bila usmerjena na vojno z Rusijo: "Ko sem enkrat videl, kako nemški in ameriški mediji težijo k vojni v Evropi, k vojni z Rusijo –, sem se ovedel, da s te točke ne bo povratka. Zato sem se uprl in javno priznavam, da sem sam in da so moji novinarski kolegi manipulirali z ljudmi, jih izdajali. Podkupljeni ne samo v Nemčiji ampak po vsej Evropi."

 

 

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu in Svet Evrope

 

Evropska unija od zdaj šteje namesto 28 ("Jedan manje!") 27 članic. Svet Evrope, organizacija 47 članic, pa je že leta v izrazitem zatonu. Nekoč pred leti mi je japonski konzul v Strasbourgu dejal: "Veste, na Japonskem nihče ne ve, kaj je to Svet Evrope. Vsi pa točno vedo, kaj počne Evropsko sodišče za človekove pravice..."

 

Toda način, kako Svet Evrope ravna s sodniki ESČP, je najmanj mačehovski. Sodniki imajo sicer solidno nominalno plačo, a to le prav po zaslugi Britancev. Le oni so takrat vztrajali, da morajo biti sodniki, kot je to primer tudi pri njih, zelo dobro plačani. Šlo je pač za to, da ESČP iz Evrope dobi najboljše pravne kadre. Ko pa je leta 1998 v veljavo stopil 11. protokol, se Svet Evrope sploh ni zanimal, da bi sodnikom namenili isto zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kot ga ima zadnja tajnica, ki je uslužbenka ne sodišča - ampak Sveta Evrope. Isto velja za strokovne sodelavce, sodnikom pa trgajo tretjino dohodka samo za pokojninsko zavarovanje, da o zdravstvenem sploh ne govorimo. Tako so na primer Danci šele v drugem poskusu sploh našli koga, ki je bil pripravljen oditi v Strasbourg. Tudi je mandat omejen na devet let značilna evropska birokratska neumnost. In tako dalje...

 

 

Evropsko sodišče za človekove pravice

 

 

Po zadevi Hirst proti Združenemu kraljestvu (vir), v kateri je ESČP terjalo, da Velika Britanija omogoči glasovanje na volitvah tudi najbolj zavržnim kriminalcem v britanskih zaporih, je v britanskem tisku izbruhnilo. Britanci so jasno povedali, da te odločbe ne bodo udejanili, implementirali. Sam nisem bil člane sodnega senata v tem primeru; če bi bil, bi ne le glasoval proti, temveč bi kolege prepričeval, da bi glasovali proti. In pisal odklonilno ločeno mnenje. Samo to ni bila najbolj bizarna odločba.

 

V zadevi Taxquet v. Belgium (vir) je bila v resni nevarnosti angleška porotna tradicija, ki gre v preteklost od Magne Carte (1215) naprej: the judgment of his peers (presoja njemu enakovrednih državljanov). Kako smo se gibali po tej meji, tega se dobro spomnim. Že iz tega je jasno, da Britanci (in njihovi mediji) takih neumnosti niso bili pripravljeni požreti. Tu se zdaj ne morem spuščati v podrobnosti. Mi je pa popolnoma jasno, da bo Brexitu sledil tudi ECtHR-exit. Sistem, kateremu zdaj nebogljeno sledi ESČP, je angleška pravna (Common Law) tradicija: gre za slabo imitacijo, ki je v zadnjem času postala navadna kopiraj-prilepi samoreferenčnost. O tem sem že pisal (vir).

 

Najmanj pa, kar je tu mogoče obelodaniti, je dejstvo, da ESČP kasira tudi druge evropske pravne tradicije, na primer francosko –, le da ne vem, zakaj so Francozi to pripravljeni požreti. Tudi zadeva z varčevalci Ljubljanske banke je pravni škandal, nasledek intrige znotraj samega sodišča; Slovenija je to, kot vse ostalo kar prihaja iz Evrope, brez ugovora požrla. Rusi so medtem implementacijo sodb ESČP podredili verifikaciji s strani ruskega ustavnega sodišča.

 

 

Imperialni občutek večvrednosti

 

 

Niall Ferguson (vir) v svoji delih zelo podrobno, v britanski zgodovinarski tradiciji, prikaže, kako je bil Otok v finančnih in ekonomskih stvareh vedno korak pred Francozi –, da o Nemcih, ki jih takrat sploh še ni bilo na sceni, ne govorimo. Ferguson, Škot s Harvarda, je sicer izrazito neoliberalni in etnocentrični zgodovinarski kontrapunkt zloglasnemu Miltonu Friedmanu. Ima pa prav, ko podrobno prikazuje naskok, ki ga je bilo angleško gospodarstvo vedno imelo pred ostalo Evropo. Od tod torej znani rek: "Megla v Kanalu, Kontinent odrezan!" ("Fog in the Channel, Continent cut off.") Zato danes ves svet govori angleško in skoraj nihče več francosko ali nemško. S Shakespearom vred (vir) imajo Angleži biti na kaj ponosni. Kot Francozi pa gojijo svoje kolonialno domotožje. Težko sprejmejo dejstvo, da Britanskega imperija, v katerem sonce nikoli ni zašlo, ni več.

 

 

Angleži so v veliki meri tudi, kot to sami imenujejo, parokialni: zamejeni in lokalpatriotski. Slednje morda pojasnjuje, zakaj so za Brexit glasovali srednji in nižji sloji. V njih je vgrajen občutek večvrednosti, ki, kakor tudi pri Francozih, nima več realne osnove. Imperija ni več. Toda britanski Commonwealth še vedno obstaja (Kanada, Avstralija, Nova Zelandija itd.). Zanimiv pa je primer Malte. Ko jo je osvojil Napoleon, so bili enotno proti Francozom. Sami so prosili Angleže, da so jih okupirali in tako izgnali Francoze. Danes se angleška tradicija, s katero so se Maltežani pozitivno poistovetili, nadaljuje, njihov pogovorni jezik je angleščina.

 

Posledice angleške kolonizacije v Indiji, Burmi, kot to odlično prikazije Furnivall (vir) itd. so bile katastrofalne, a v primerjavi z na primer nemškimi, ki so bile predhodnica nacizma v Namibiji, prav benevolentne. Čisto po naključju sem bil v britanskem Parlamentu leta 1968, ko so Swazilandu (vir) ratificirali neodvisnost. Še danes se spomnim, da je bila debata spodobna in dobronamerna. White's man burden?

 

Britanski občutek večvrednosti vis-à-vis kontinentalni Evropi tako ni brez temelja. Večvrednost neke kulture pa se, kot sem že večkrat zapisal, presoja po meri pozitivne identifikacije, ki jo ta kultura prejema od drugih kultur. Angleži in angleščina pri tem izrazito prednjačijo. Bruseljske nadvlade so pri vsem tem imeli dovolj. Mene to – vključno s tem, kar zadeva ESČP – ne preseneča.

 

 

Sklep

 

V prvi ihti se komentatorji lotevajo predvsem finančnih in gospodarskih posledic. Toda tu je jasno, da tudi te juhe ne bode pojedli tako vroče, kot so jo skuhali. Pred leti sem v Ženevi srečal profesorja s Princetona, ki se je bil ukvarjal z referendumi, kot obliko neposredne – zlasti švicarske – demokracije. Njegov zaključek je bil, da se na koncu navadno izkaže, da so bili ljudje v referendumih precej modrejši, kot pa njihovi demokratično izvoljeni politiki. Če je tudi tokrat tako, je Brexit predvsem simbolno dejanje. Ljudje so vedeli, da bo to imelo posledice za njihovo finančno dobrobit itd., pa so vseeno tako glasovali. Angleži so glasovali za izstop iz EU, ker so pravilno ocenili, da je tisto kar se dogaja v Bruslju in Strasbourgu, v svojem temelju ne le nedemokratično ampak tudi voda na mlin korporacijam, neoliberalizmu, financializaciji, ki je zadnja faza kapitalizma. TTIP je dokaz za to.

 

Zdaj bo to sicer okrepilo desne stranke v Franciji, Nemčiji, Nizozemski, Italiji, Španiji, Švedski, Danski in Avstriji – pa tudi Poljski, Madžarski, Češki itd. Vrača se doba nacionalnega "suverenizma", masovna imigracija gospe Merkel je bila povsod kaplja čez rob. Ne gre za to, da so vsa ta gibanja regresivna, kar pravgotovo so. Gre za to, da se bodo – morda ne da bi to res hoteli – izvili izpod neoliberalističnega jarma, ki ga imajo na vajetih Združene države Amerike. Te so bile otrok kapitalizma. Zdaj so njegova eshatološko izpraznjena prababica.

 

 

Post scriptum

 

Viri, ki jih navajam, so zelo skrbno izbrani. Bralcu predlagam, da jih odpre, ker je tam na razpolago še zanimivejše branje.

 

 

Pripis uredništva: komentiranje je na željo avtorja onemogočeno. Vsebinsko tehtne komentarje nam lahko pošljete na info@portalplus.si in jih bomo posredovali profesorju Zupančiču. V primeru, da prejmemo kakšnen sijajen tekst glede Brexita, prihodnosti Evropske unije in položaja Slovenije v tej negotovosti pa ga bomo seveda z veseljem objavili tudi na Portalu PLUS.

Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.830
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.552
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
04/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.587
05/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 1.258
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.470
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.406
08/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.084
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 532
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 21.017