Razkrivamo

Slovenske javne šole so v glavnem slabe, zasebne pa precej boljše

Peticija Ohranimo javno šolstvo je žal zgrešena že v svojem imenu, saj bi se morala - če so seveda nameni njenih avtorjev pošteni in usmerjeni v koristi otrok - imenovati Izboljšajmo javno šolstvo. To je v Sloveniji v krizi že desetletja, naš šolski sistem pa prav zaradi tega pomaga ohranjati mentalni status quo v državi in preprečuje nujne spremembe.

30.06.2016 22:59
Piše: Marjana Škalič
Ključne besede:   peticija   javno šolstvo   zasebno šolstvo   otroci   šolski sistem

Foto: Dietrich-Bonhoeffer-Verein

Ali je javna šola zato, da imajo učitelji in ostalo osebje plače? Ali pa zato, da se otroci izobražujejo?! Če zasebna šola predstavlja grožnjo, da bo še nekdo drug poleg javnih uslužbencev črpal državni denar, potem po tej logiki javna šola obstaja zaradi plač uslužbencev, ne zaradi koristi otrok?!

Javno izobraževanje je temeljna človekova pravica, ki jo je država dolžna zagotavljati, pravijo prvopodpisniki peticije Ohranimo javno šolstvo. Ta njihova trditev je ena redkih, s katero se strinjam, kakor verjetno tudi velika večina državljanov, če ne kar vsi. Kar me moti v nadaljevanju, je veliko število netočnih in zavajajočih trditev. Te netočnosti težko razumem drugače kot namerno zavajanje javnosti, iskanje grešnega kozla na povsem napačnem mestu. Poleg neresničnih trditev še posebej veliko zadrego predstavlja kategorično zatrjevanje, da imamo kakovostno javno šolstvo; in da je vse, kar je potrebno, zgolj in samo to, da ga ubranimo pred hudobneži. Ta "kakovost" pa je nesrečen pojem, ker je tako težko nekaterim ljudem, še posebej pa tistim ključnim, dopovedati, da bi morali v kakovostni šoli naši otroci cveteti, starši biti zadovoljni, učitelji pa poučevati z veseljem in entuziazmom. A namesto tega vidimo v naših šolah vse kaj drugega, čeprav imajo lepo prepleskane zidove, prostorne telovadnice in športna igrišča, raznovrstne nazive in projekte, v vsaki učilnici pa celo že interaktivno tablo. In tudi na resornem ministrstvu pravijo nekako takole: imamo veliko dobrih šol, a žal nimamo enotnih meril kakovosti, ki bi to pokazala. Jaz pa menim - in veliko se jih s tem strinja - da ne bomo potrebovali nobenih "drugih meril", ko bo vsaj 85 odstotkov otrok z veseljem hodilo v šolo in ko bodo žareli od radovednosti, želje po znanju – raziskovanju, ne pa bili apatični, ko bo med otroki in mladino manj psihosomatskih motenj, ko bo nasilje v šolah le izjemen pojav itn.

 

 

Temeljni nesporazum: šole z in brez akreditacije

 

Zakaj se širijo neutemeljene govorice o nekakšnih visokih šolninah na zasebnih šolah in posledično razslojevanju družbe? Mogoče imajo ljudje pri tem v mislih tri mednarodne šole v Ljubljani? Če je tako, moram pojasniti, da te šole spadajo v drugo kategorijo; izvajajo namreč svoj program, ki ni skladen z javno veljavnim učnim programom v Sloveniji. Ali bi bilo prav, da država financira tudi te šole, je stvar razprave, a kolikor vem, kaj takega ne pride v poštev. Te šole ostajajo plačljive, in so tukaj, če nam je všeč ali ne. Niso vzrok za razslojevanje družbe, ampak so njegov simptom.

 

Trenutna vroča javna dilema zadeva samo tiste zasebne šole, ki izvajajo javno veljavni program, torej zagotavljajo enake minimalne standarde znanja kot državne šole. Vsaka novo odprta zasebna šola mora to dokazati in če o tem uspešno prepriča državno komisijo, dobi akreditacijo. S tem postane pri njih pridobljeno spričevalo enakovredno tistemu, ki ga dobijo učenci v državnih šolah.

 

Takšne in samo takšne šole so po dosedanjem zakonu upravičene do davkoplačevalskega denarja; do januarja 2015 je bilo to 85 odstotkov zneska, kot ga prejme državna šola, po odločbi ustavnega sodišča pa bi morale od januarja 2016 vse šole prejemati enak znesek glede na število učencev, ne glede na to, ali jih upravlja država ali zasebnik – saj zagotavljajo enake standarde znanja. Preprosto bi lahko rekli – za enako delo enako plačilo.

 

V Sloveniji v zasebne šole hodi 20-krat manj otrok kot drugod v Evropi.

 

Takšne zasebne šole pri nas so waldorfska, Montessori in Osnovna šola Alojzija Šuštarja (šola Lila je v postopku pridobivanja akreditacije, poučuje pa po principih Vzgoje za življenje - Education for Life).

 

Zasebne šole praviloma nudijo učencem nekaj "nadstandarda" v primerjavi z državnimi, tega pa doplačajo starši učencev, in sicer se višina prispevka določi glede na dohodke staršev, tako da je socialni vidik upoštevan in se praktično ne more zgoditi, da bi bila takšna šola komu finančno nedosegljiva. V primeru šole Lila, pri kateri država zavlačuje z akreditacijo (!), morajo starši v resnici pokriti celotno šolnino. Tega pa mnogi ne zmorejo, čeprav si zelo želijo, da bi njihov otrok lahko hodil v to šolo, in čeprav imajo davkoplačevalci pravico do "brezplačnega" šolanja, nimajo pa pravice izbirati med vsaj dvema šolama z različnima pedagoškima pristopoma. Je to primerno za sodobno demokratično družbo, za kakršno se hočemo imeti?

 

Vzrok za nedostopnost teh šol je torej lahko samo sprenevedanje države, ali pa logistična nedostopnost, ker jih ni v vseh krajih oziroma jih ni dovolj. Dejstva, ki so v marsičem drugačna od trditev, zapisani v peticiji Ohranimo javno šolstvo, so torej sledeča:

 

1. ZASEBNE ŠOLE SO DOSTOPNE VSEM

Ker jih imamo trenutno samo v nekaj slovenskih mestih, v tem pogledu res niso dostopne vsem, ki bi si to želeli. Če govorimo o finančni nedostopnosti, trditev ne drži, oziroma jih lahko naredi nedostopne ravno nefinanciranje s strani države, kot sem že pojasnila. 



2. VIŠINA JAVNIH SREDSTEV ZA ŠOLANJE JE ODVISNA LE OD ŠTEVILA OTROK IN NE ŠTEVILA ŠOL.

(Besedilo peticije pravi: Davkoplačevalke in davkoplačevalci s financiranjem zasebnih šol pravzaprav dvakrat financiramo osnovnošolske programe, kajti na nekaterih območjih poleg javnih šol, ki jih lahko obiskujejo vsi in ne samo nekateri otroci, delujejo tudi zasebne šole, ki se financirajo iz davkoplačevalskega denarja.)

Ni res: država dodeljuje sredstva glede na število učencev, in ne na število šol. Če ima nek okoliš tisoč šoloobveznih otrok, država porabi za njih enako denarja, če vsi obiskujejo državno šolo ali če jih je recimo 700 javno, 300 pa akreditirano zasebno. Infrastrukturo zagotavlja občina oziroma država samo za javno šolo, pri zasebni šoli jo mora zagotoviti zasebnik! Za prostore, ogrevanje in podobno ne gre zasebnim šolam niti cent državnega denarja! Gospod Jernej Pikalo kot nekdanji šolski minister pa menda že mora vedeti, na kakšen način država financira šolanje! Kako se mu lahko zareče takšna nesmiselna trditev?!

 

3. PETICIJA NE IZPOSTAVLJA DOBROBITI OTROK IN DRUŽIN.

(... sile poskušajo po drugih poteh priti do istega rezultata: najprej davkoplačevalskega denarja za financiranje njihovih zasebnih osnovnih šol, nato pa do razgradnje mreže javnih šol, kjer bodo nato prav oni nadomestni ponudniki storitev.) 

 
Ne vidim nobenega znaka, da bi avtorji peticije v resnici pomislili na otroke, zaradi katerih in za katere šole obstajajo. Davkoplačevalski denar ne gre nikoli za financiranje nobene šole, ampak gre za šolanje naših otrok. Ali je javna šola zato, da imajo učitelji in ostalo osebje plače? Ali pa zato, da se otroci izobražujejo?! Če zasebna šola predstavlja grožnjo, da bo še nekdo drug poleg javnih uslužbencev črpal državni denar, potem po tej logiki tudi javna šola obstaja zaradi plač uslužbencev, ne zaradi koristi otrok?!

Ko bi vsaj nekdo za hip pomislil in se vprašal – kaj pa je boljše za otroke?

 

4. ZA RAZVOJ SLOVENIJE JE IZOBRAŽEVANJE PREVEČ POMEMBNO, DA BI GA PREPUSTILI ZASEBNIM INTERESOM.

O pomembnosti izobraževanja se gotovo vsi strinjamo. Zdi pa se mi nepošteno od avtorjev peticije, da neresnično in zavajajoče namigujejo na sporne zasebne interese, najverjetneje finančne. Zasebne šole so ustanovljene kot zavodi, ki ne smejo imeti dobička pri poslovanju. Če ga ustvarijo, ga morajo preliti nazaj v svojo dejavnost. Nikakršnih bajnih plač ne more biti ali česa podobnega, zakon to ureja. Učitelji na zasebni šoli so plačani po enaki lestvici kot v javni šoli. Resnični zasebni interes, ki je tu prisoten, je interes staršev in pedagogov, da otroci dobijo kvalitetnejšo popotnico za življenje; da se razvijajo zdravo in celovito; da se jim ne ubije veselja do učenja, kot se to zgodi v javnih šolah zaradi njihovega načina dela. 
 
V ustanovitev in zagon šole morajo vložiti veliko napora in entuziazma, saj gre za velik organizacijski, finančni in strokovni podvig, tu pa so še številne birokratske ovire. Entuziazem in zavestno gojenje dobrih odnosov in ostalih višjih vrednot prežema celotno življenje takšne šole, saj je tudi nastala zaradi globoke želje po zdravem in konstruktivnem učnem okolju. 
 
V javni šoli imajo samo nekateri zaposleni takšne odlike, za mnoge pa je poučevanje zgolj varna javna služba. Sistemsko ni poskrbljeno, da bi imeli vsi otroci dobre učitelje, saj pri nas lahko postane učitelj praktično kdorkoli, ki je končal neko srednjo šolo – osebnostne kvalitete se ne preverjajo. Sistem plačuje vse učitelje enako, od najboljših do najslabših, in tudi njihov sindikat ščiti vse enako. 
 
Na zasebni šoli so prav tako vsi učitelji plačani enako, razlika pa je v izboru, kdo lahko pride tja učit. Pri izbiri kadra niso pomembna samo formalna spričevala, ampak še bolj osebnost, stališča, življenjska filozofija in odnos do otrok.

 

5. NAŠ CILJ MORA BITI NAJKVALITETNEJŠA IZOBRAZBA, KAR LAHKO IZVEDE LE MREŽA JAVNIH ŠOL.
 
Na Facebook strani peticije Ohranimo javno šolstvo sem vprašala po razlagi trditve, da to "lahko izvede samo mreža javnih šol." Zakaj nihče drug na svetu ne bi mogel ponuditi kvalitetne izobrazbe? Odgovora še nisem dobila. Najbrž bi ga utemeljevali z nedostopnostjo zasebnih šol za vse. Ugotovili smo že, da jih nedostopne lahko naredi samo država, če jih ne bo financirala enako kot tiste, ki jih upravlja sama. Vsekakor se nas veliko strinja, da sedanja mreža javnih šol ne zagotavlja kvalitetne izobrazbe. Uporablja zastarele metode, kot je frontalno poučevanje; občutno prevelik je delež učenja na pamet, bistveno premalo spodbujanja kritičnega, samostojnega, ustvarjalnega razmišljanja; poučevanje je minimalno vezano na življenje izven šole; ne razvija v zadostni meri veščin, pomembnih za današnje poklicne zahteve: inovativnost, kreativnost, sodelovanje, timsko delo, odnosna kompetenca; ne uspeva motivirati za učenje, ampak naravno željo po učenju celo zatre; ne obvladuje nasilja, ki je v velikem porastu. 
 
Slovenske javne šole so v veliki meri nekvalitetne (z izjemami) in zasebne šole v veliki meri kvalitetne (z izjemami). Treba je samo malo prisluhniti, pobrskati po spletu in prava slike se pokaže.

 

6. PETICIJA NEUPRAVIČENO NAMIGUJE NA OGROŽENOST JAVNEGA ŠOLSTVA ZARADI ZASEBNEGA.


Veliko učiteljev ve, da je javno šolstvo ekstremno dobro zaščiteno pred posegi kogarkoli. Mnogi so poskušali leta ali desetletija doseči kakšne pozitivne spremembe; opozarjali so na napake in slabosti, predlagali rešitve – a ni šlo. Dali so pripombe na prenovljen učni načrt – niso jih upoštevali. Že večkrat so poskušali ustanoviti svojo zbornico, ki bi skrbela za strokovnost, a so bili vsi poskusi onemogočeni. Tako dobro je sistem zaščiten pred posegi kogarkoli, celo pred učitelji. 



Nekatere druge pogoste zmote v zvezi z zasebnim šolstvom, ki se najpogosteje pojavljajo v javnosti in celo medijih: sredstva za javno šolstvo se krčijo na račun zasebnega (v resnici so zasebne šole za javne proračune celo ugodnejše, saj stroške investicij, vzdrževanja in opreme nosi njen ustanovitelj), zasebno šolstvo vodi v razslojevanje in elitizem (na eni od ljubljanskih zasebnih šol denimo subvencijo malice prejema kar 54% učencev), zasebno šolstvo ogroža javni sistem (delež otrok, ki se pri nas šolajo v zasebnih šolah, znaša komaj 0,7% in je dvajsetkrat nižji od evropskega povprečja), razmahnile se bodo katoliške šole in otrokom vsiljevale svojo ideologijo (sem ateistka s precej negativnim stališčem do RKC, vendar bi me neprimerno manj motil stik mojih otrok s krščansko ideologijo, kot pa me skrbi nezdravo ozračje slovenskih javnih šol).

 

 

Kakšno peticijo zares potrebujemo

 

Nedvomno potrebujemo kakšno peticijo v zvezi z našim javnim šolstvom, vendar sem prepričana, da ni potrebna zaradi ogroženosti njegovega obstoja. Prav nič ni ogroženo, vsaj ne od zunaj. Ogroža kvečjemu samo sebe – s svojo togostjo. Zaradi tega bi se morala peticija v resnici imenovati Izboljšajmo javno šolstvo. V besedilu bi morale biti izražene zelo konkretne zahteve, kaj in kako naj se spremeni. Recimo: 


- uvedimo strožje kriterije in preizkus osebnostne ustreznosti (po finskem modelu) za sprejem na pedagoški študij; 

- študij za učitelje mora vsebovati trening odnosne kompetence, vodenja skupin, komunikacije, čustvene inteligence v enakem ali večjem obsegu ur kot teoretični pouk;

- ukinimo predmete – poučevanje naj poteka po temah in projektih; učni načrt naj bo samo okviren, učitelji pa naj imajo več pedagoške svobode in odgovornosti;

- začetek šole naj bo spet pri starosti sedem let; 

- poučevanje v javnih šolah naj poteka po principih pedagogike montessori (vsi učitelji morajo imeti določen obseg ur izobraževanja iz te pedagogike);

- zmanjšajmo birokratiziranost in hiperreguliranost šol, naj imajo večjo avtonomijo...

 

Marjana Škalič je psihologinja in mati treh otrok. Prekmurka, ki piše kritične prispevke o slovenskem šolstvu na svojem blogu Kje vas čevelj žuli. Pričujoči članek lahko pod naslovom Javno in zasebno šolstvo ali kdo koga ogroža v celoti preberete na tej povezavi. Za objavo na Portalu PLUS je bil delno editiran (spremenjen naslov, dodan uvod ipd.) in skrajšan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.551
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.742
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.702
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.841
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.558
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.165
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.071
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 721
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.853
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 464