Razkrivamo

Slovenske javne šole so v glavnem slabe, zasebne pa precej boljše

Peticija Ohranimo javno šolstvo je žal zgrešena že v svojem imenu, saj bi se morala - če so seveda nameni njenih avtorjev pošteni in usmerjeni v koristi otrok - imenovati Izboljšajmo javno šolstvo. To je v Sloveniji v krizi že desetletja, naš šolski sistem pa prav zaradi tega pomaga ohranjati mentalni status quo v državi in preprečuje nujne spremembe.

30.06.2016 22:59
Piše: Marjana Škalič
Ključne besede:   peticija   javno šolstvo   zasebno šolstvo   otroci   šolski sistem

Foto: Dietrich-Bonhoeffer-Verein

Ali je javna šola zato, da imajo učitelji in ostalo osebje plače? Ali pa zato, da se otroci izobražujejo?! Če zasebna šola predstavlja grožnjo, da bo še nekdo drug poleg javnih uslužbencev črpal državni denar, potem po tej logiki javna šola obstaja zaradi plač uslužbencev, ne zaradi koristi otrok?!

Javno izobraževanje je temeljna človekova pravica, ki jo je država dolžna zagotavljati, pravijo prvopodpisniki peticije Ohranimo javno šolstvo. Ta njihova trditev je ena redkih, s katero se strinjam, kakor verjetno tudi velika večina državljanov, če ne kar vsi. Kar me moti v nadaljevanju, je veliko število netočnih in zavajajočih trditev. Te netočnosti težko razumem drugače kot namerno zavajanje javnosti, iskanje grešnega kozla na povsem napačnem mestu. Poleg neresničnih trditev še posebej veliko zadrego predstavlja kategorično zatrjevanje, da imamo kakovostno javno šolstvo; in da je vse, kar je potrebno, zgolj in samo to, da ga ubranimo pred hudobneži. Ta "kakovost" pa je nesrečen pojem, ker je tako težko nekaterim ljudem, še posebej pa tistim ključnim, dopovedati, da bi morali v kakovostni šoli naši otroci cveteti, starši biti zadovoljni, učitelji pa poučevati z veseljem in entuziazmom. A namesto tega vidimo v naših šolah vse kaj drugega, čeprav imajo lepo prepleskane zidove, prostorne telovadnice in športna igrišča, raznovrstne nazive in projekte, v vsaki učilnici pa celo že interaktivno tablo. In tudi na resornem ministrstvu pravijo nekako takole: imamo veliko dobrih šol, a žal nimamo enotnih meril kakovosti, ki bi to pokazala. Jaz pa menim - in veliko se jih s tem strinja - da ne bomo potrebovali nobenih "drugih meril", ko bo vsaj 85 odstotkov otrok z veseljem hodilo v šolo in ko bodo žareli od radovednosti, želje po znanju – raziskovanju, ne pa bili apatični, ko bo med otroki in mladino manj psihosomatskih motenj, ko bo nasilje v šolah le izjemen pojav itn.

 

 

Temeljni nesporazum: šole z in brez akreditacije

 

Zakaj se širijo neutemeljene govorice o nekakšnih visokih šolninah na zasebnih šolah in posledično razslojevanju družbe? Mogoče imajo ljudje pri tem v mislih tri mednarodne šole v Ljubljani? Če je tako, moram pojasniti, da te šole spadajo v drugo kategorijo; izvajajo namreč svoj program, ki ni skladen z javno veljavnim učnim programom v Sloveniji. Ali bi bilo prav, da država financira tudi te šole, je stvar razprave, a kolikor vem, kaj takega ne pride v poštev. Te šole ostajajo plačljive, in so tukaj, če nam je všeč ali ne. Niso vzrok za razslojevanje družbe, ampak so njegov simptom.

 

Trenutna vroča javna dilema zadeva samo tiste zasebne šole, ki izvajajo javno veljavni program, torej zagotavljajo enake minimalne standarde znanja kot državne šole. Vsaka novo odprta zasebna šola mora to dokazati in če o tem uspešno prepriča državno komisijo, dobi akreditacijo. S tem postane pri njih pridobljeno spričevalo enakovredno tistemu, ki ga dobijo učenci v državnih šolah.

 

Takšne in samo takšne šole so po dosedanjem zakonu upravičene do davkoplačevalskega denarja; do januarja 2015 je bilo to 85 odstotkov zneska, kot ga prejme državna šola, po odločbi ustavnega sodišča pa bi morale od januarja 2016 vse šole prejemati enak znesek glede na število učencev, ne glede na to, ali jih upravlja država ali zasebnik – saj zagotavljajo enake standarde znanja. Preprosto bi lahko rekli – za enako delo enako plačilo.

 

V Sloveniji v zasebne šole hodi 20-krat manj otrok kot drugod v Evropi.

 

Takšne zasebne šole pri nas so waldorfska, Montessori in Osnovna šola Alojzija Šuštarja (šola Lila je v postopku pridobivanja akreditacije, poučuje pa po principih Vzgoje za življenje - Education for Life).

 

Zasebne šole praviloma nudijo učencem nekaj "nadstandarda" v primerjavi z državnimi, tega pa doplačajo starši učencev, in sicer se višina prispevka določi glede na dohodke staršev, tako da je socialni vidik upoštevan in se praktično ne more zgoditi, da bi bila takšna šola komu finančno nedosegljiva. V primeru šole Lila, pri kateri država zavlačuje z akreditacijo (!), morajo starši v resnici pokriti celotno šolnino. Tega pa mnogi ne zmorejo, čeprav si zelo želijo, da bi njihov otrok lahko hodil v to šolo, in čeprav imajo davkoplačevalci pravico do "brezplačnega" šolanja, nimajo pa pravice izbirati med vsaj dvema šolama z različnima pedagoškima pristopoma. Je to primerno za sodobno demokratično družbo, za kakršno se hočemo imeti?

 

Vzrok za nedostopnost teh šol je torej lahko samo sprenevedanje države, ali pa logistična nedostopnost, ker jih ni v vseh krajih oziroma jih ni dovolj. Dejstva, ki so v marsičem drugačna od trditev, zapisani v peticiji Ohranimo javno šolstvo, so torej sledeča:

 

1. ZASEBNE ŠOLE SO DOSTOPNE VSEM

Ker jih imamo trenutno samo v nekaj slovenskih mestih, v tem pogledu res niso dostopne vsem, ki bi si to želeli. Če govorimo o finančni nedostopnosti, trditev ne drži, oziroma jih lahko naredi nedostopne ravno nefinanciranje s strani države, kot sem že pojasnila. 



2. VIŠINA JAVNIH SREDSTEV ZA ŠOLANJE JE ODVISNA LE OD ŠTEVILA OTROK IN NE ŠTEVILA ŠOL.

(Besedilo peticije pravi: Davkoplačevalke in davkoplačevalci s financiranjem zasebnih šol pravzaprav dvakrat financiramo osnovnošolske programe, kajti na nekaterih območjih poleg javnih šol, ki jih lahko obiskujejo vsi in ne samo nekateri otroci, delujejo tudi zasebne šole, ki se financirajo iz davkoplačevalskega denarja.)

Ni res: država dodeljuje sredstva glede na število učencev, in ne na število šol. Če ima nek okoliš tisoč šoloobveznih otrok, država porabi za njih enako denarja, če vsi obiskujejo državno šolo ali če jih je recimo 700 javno, 300 pa akreditirano zasebno. Infrastrukturo zagotavlja občina oziroma država samo za javno šolo, pri zasebni šoli jo mora zagotoviti zasebnik! Za prostore, ogrevanje in podobno ne gre zasebnim šolam niti cent državnega denarja! Gospod Jernej Pikalo kot nekdanji šolski minister pa menda že mora vedeti, na kakšen način država financira šolanje! Kako se mu lahko zareče takšna nesmiselna trditev?!

 

3. PETICIJA NE IZPOSTAVLJA DOBROBITI OTROK IN DRUŽIN.

(... sile poskušajo po drugih poteh priti do istega rezultata: najprej davkoplačevalskega denarja za financiranje njihovih zasebnih osnovnih šol, nato pa do razgradnje mreže javnih šol, kjer bodo nato prav oni nadomestni ponudniki storitev.) 

 
Ne vidim nobenega znaka, da bi avtorji peticije v resnici pomislili na otroke, zaradi katerih in za katere šole obstajajo. Davkoplačevalski denar ne gre nikoli za financiranje nobene šole, ampak gre za šolanje naših otrok. Ali je javna šola zato, da imajo učitelji in ostalo osebje plače? Ali pa zato, da se otroci izobražujejo?! Če zasebna šola predstavlja grožnjo, da bo še nekdo drug poleg javnih uslužbencev črpal državni denar, potem po tej logiki tudi javna šola obstaja zaradi plač uslužbencev, ne zaradi koristi otrok?!

Ko bi vsaj nekdo za hip pomislil in se vprašal – kaj pa je boljše za otroke?

 

4. ZA RAZVOJ SLOVENIJE JE IZOBRAŽEVANJE PREVEČ POMEMBNO, DA BI GA PREPUSTILI ZASEBNIM INTERESOM.

O pomembnosti izobraževanja se gotovo vsi strinjamo. Zdi pa se mi nepošteno od avtorjev peticije, da neresnično in zavajajoče namigujejo na sporne zasebne interese, najverjetneje finančne. Zasebne šole so ustanovljene kot zavodi, ki ne smejo imeti dobička pri poslovanju. Če ga ustvarijo, ga morajo preliti nazaj v svojo dejavnost. Nikakršnih bajnih plač ne more biti ali česa podobnega, zakon to ureja. Učitelji na zasebni šoli so plačani po enaki lestvici kot v javni šoli. Resnični zasebni interes, ki je tu prisoten, je interes staršev in pedagogov, da otroci dobijo kvalitetnejšo popotnico za življenje; da se razvijajo zdravo in celovito; da se jim ne ubije veselja do učenja, kot se to zgodi v javnih šolah zaradi njihovega načina dela. 
 
V ustanovitev in zagon šole morajo vložiti veliko napora in entuziazma, saj gre za velik organizacijski, finančni in strokovni podvig, tu pa so še številne birokratske ovire. Entuziazem in zavestno gojenje dobrih odnosov in ostalih višjih vrednot prežema celotno življenje takšne šole, saj je tudi nastala zaradi globoke želje po zdravem in konstruktivnem učnem okolju. 
 
V javni šoli imajo samo nekateri zaposleni takšne odlike, za mnoge pa je poučevanje zgolj varna javna služba. Sistemsko ni poskrbljeno, da bi imeli vsi otroci dobre učitelje, saj pri nas lahko postane učitelj praktično kdorkoli, ki je končal neko srednjo šolo – osebnostne kvalitete se ne preverjajo. Sistem plačuje vse učitelje enako, od najboljših do najslabših, in tudi njihov sindikat ščiti vse enako. 
 
Na zasebni šoli so prav tako vsi učitelji plačani enako, razlika pa je v izboru, kdo lahko pride tja učit. Pri izbiri kadra niso pomembna samo formalna spričevala, ampak še bolj osebnost, stališča, življenjska filozofija in odnos do otrok.

 

5. NAŠ CILJ MORA BITI NAJKVALITETNEJŠA IZOBRAZBA, KAR LAHKO IZVEDE LE MREŽA JAVNIH ŠOL.
 
Na Facebook strani peticije Ohranimo javno šolstvo sem vprašala po razlagi trditve, da to "lahko izvede samo mreža javnih šol." Zakaj nihče drug na svetu ne bi mogel ponuditi kvalitetne izobrazbe? Odgovora še nisem dobila. Najbrž bi ga utemeljevali z nedostopnostjo zasebnih šol za vse. Ugotovili smo že, da jih nedostopne lahko naredi samo država, če jih ne bo financirala enako kot tiste, ki jih upravlja sama. Vsekakor se nas veliko strinja, da sedanja mreža javnih šol ne zagotavlja kvalitetne izobrazbe. Uporablja zastarele metode, kot je frontalno poučevanje; občutno prevelik je delež učenja na pamet, bistveno premalo spodbujanja kritičnega, samostojnega, ustvarjalnega razmišljanja; poučevanje je minimalno vezano na življenje izven šole; ne razvija v zadostni meri veščin, pomembnih za današnje poklicne zahteve: inovativnost, kreativnost, sodelovanje, timsko delo, odnosna kompetenca; ne uspeva motivirati za učenje, ampak naravno željo po učenju celo zatre; ne obvladuje nasilja, ki je v velikem porastu. 
 
Slovenske javne šole so v veliki meri nekvalitetne (z izjemami) in zasebne šole v veliki meri kvalitetne (z izjemami). Treba je samo malo prisluhniti, pobrskati po spletu in prava slike se pokaže.

 

6. PETICIJA NEUPRAVIČENO NAMIGUJE NA OGROŽENOST JAVNEGA ŠOLSTVA ZARADI ZASEBNEGA.


Veliko učiteljev ve, da je javno šolstvo ekstremno dobro zaščiteno pred posegi kogarkoli. Mnogi so poskušali leta ali desetletija doseči kakšne pozitivne spremembe; opozarjali so na napake in slabosti, predlagali rešitve – a ni šlo. Dali so pripombe na prenovljen učni načrt – niso jih upoštevali. Že večkrat so poskušali ustanoviti svojo zbornico, ki bi skrbela za strokovnost, a so bili vsi poskusi onemogočeni. Tako dobro je sistem zaščiten pred posegi kogarkoli, celo pred učitelji. 



Nekatere druge pogoste zmote v zvezi z zasebnim šolstvom, ki se najpogosteje pojavljajo v javnosti in celo medijih: sredstva za javno šolstvo se krčijo na račun zasebnega (v resnici so zasebne šole za javne proračune celo ugodnejše, saj stroške investicij, vzdrževanja in opreme nosi njen ustanovitelj), zasebno šolstvo vodi v razslojevanje in elitizem (na eni od ljubljanskih zasebnih šol denimo subvencijo malice prejema kar 54% učencev), zasebno šolstvo ogroža javni sistem (delež otrok, ki se pri nas šolajo v zasebnih šolah, znaša komaj 0,7% in je dvajsetkrat nižji od evropskega povprečja), razmahnile se bodo katoliške šole in otrokom vsiljevale svojo ideologijo (sem ateistka s precej negativnim stališčem do RKC, vendar bi me neprimerno manj motil stik mojih otrok s krščansko ideologijo, kot pa me skrbi nezdravo ozračje slovenskih javnih šol).

 

 

Kakšno peticijo zares potrebujemo

 

Nedvomno potrebujemo kakšno peticijo v zvezi z našim javnim šolstvom, vendar sem prepričana, da ni potrebna zaradi ogroženosti njegovega obstoja. Prav nič ni ogroženo, vsaj ne od zunaj. Ogroža kvečjemu samo sebe – s svojo togostjo. Zaradi tega bi se morala peticija v resnici imenovati Izboljšajmo javno šolstvo. V besedilu bi morale biti izražene zelo konkretne zahteve, kaj in kako naj se spremeni. Recimo: 


- uvedimo strožje kriterije in preizkus osebnostne ustreznosti (po finskem modelu) za sprejem na pedagoški študij; 

- študij za učitelje mora vsebovati trening odnosne kompetence, vodenja skupin, komunikacije, čustvene inteligence v enakem ali večjem obsegu ur kot teoretični pouk;

- ukinimo predmete – poučevanje naj poteka po temah in projektih; učni načrt naj bo samo okviren, učitelji pa naj imajo več pedagoške svobode in odgovornosti;

- začetek šole naj bo spet pri starosti sedem let; 

- poučevanje v javnih šolah naj poteka po principih pedagogike montessori (vsi učitelji morajo imeti določen obseg ur izobraževanja iz te pedagogike);

- zmanjšajmo birokratiziranost in hiperreguliranost šol, naj imajo večjo avtonomijo...

 

Marjana Škalič je psihologinja in mati treh otrok. Prekmurka, ki piše kritične prispevke o slovenskem šolstvu na svojem blogu Kje vas čevelj žuli. Pričujoči članek lahko pod naslovom Javno in zasebno šolstvo ali kdo koga ogroža v celoti preberete na tej povezavi. Za objavo na Portalu PLUS je bil delno editiran (spremenjen naslov, dodan uvod ipd.) in skrajšan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.202
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.421
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.799
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.459
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.157
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.362
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.108
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.205
10/
Political turmoil boon for Pakistan's militants
Valerio Fabbri
Ogledov: 401