Razkrivamo

Slovenske javne šole so v glavnem slabe, zasebne pa precej boljše

Peticija Ohranimo javno šolstvo je žal zgrešena že v svojem imenu, saj bi se morala - če so seveda nameni njenih avtorjev pošteni in usmerjeni v koristi otrok - imenovati Izboljšajmo javno šolstvo. To je v Sloveniji v krizi že desetletja, naš šolski sistem pa prav zaradi tega pomaga ohranjati mentalni status quo v državi in preprečuje nujne spremembe.

30.06.2016 22:59
Piše: Marjana Škalič
Ključne besede:   peticija   javno šolstvo   zasebno šolstvo   otroci   šolski sistem

Foto: Dietrich-Bonhoeffer-Verein

Ali je javna šola zato, da imajo učitelji in ostalo osebje plače? Ali pa zato, da se otroci izobražujejo?! Če zasebna šola predstavlja grožnjo, da bo še nekdo drug poleg javnih uslužbencev črpal državni denar, potem po tej logiki javna šola obstaja zaradi plač uslužbencev, ne zaradi koristi otrok?!

Javno izobraževanje je temeljna človekova pravica, ki jo je država dolžna zagotavljati, pravijo prvopodpisniki peticije Ohranimo javno šolstvo. Ta njihova trditev je ena redkih, s katero se strinjam, kakor verjetno tudi velika večina državljanov, če ne kar vsi. Kar me moti v nadaljevanju, je veliko število netočnih in zavajajočih trditev. Te netočnosti težko razumem drugače kot namerno zavajanje javnosti, iskanje grešnega kozla na povsem napačnem mestu. Poleg neresničnih trditev še posebej veliko zadrego predstavlja kategorično zatrjevanje, da imamo kakovostno javno šolstvo; in da je vse, kar je potrebno, zgolj in samo to, da ga ubranimo pred hudobneži. Ta "kakovost" pa je nesrečen pojem, ker je tako težko nekaterim ljudem, še posebej pa tistim ključnim, dopovedati, da bi morali v kakovostni šoli naši otroci cveteti, starši biti zadovoljni, učitelji pa poučevati z veseljem in entuziazmom. A namesto tega vidimo v naših šolah vse kaj drugega, čeprav imajo lepo prepleskane zidove, prostorne telovadnice in športna igrišča, raznovrstne nazive in projekte, v vsaki učilnici pa celo že interaktivno tablo. In tudi na resornem ministrstvu pravijo nekako takole: imamo veliko dobrih šol, a žal nimamo enotnih meril kakovosti, ki bi to pokazala. Jaz pa menim - in veliko se jih s tem strinja - da ne bomo potrebovali nobenih "drugih meril", ko bo vsaj 85 odstotkov otrok z veseljem hodilo v šolo in ko bodo žareli od radovednosti, želje po znanju – raziskovanju, ne pa bili apatični, ko bo med otroki in mladino manj psihosomatskih motenj, ko bo nasilje v šolah le izjemen pojav itn.

 

 

Temeljni nesporazum: šole z in brez akreditacije

 

Zakaj se širijo neutemeljene govorice o nekakšnih visokih šolninah na zasebnih šolah in posledično razslojevanju družbe? Mogoče imajo ljudje pri tem v mislih tri mednarodne šole v Ljubljani? Če je tako, moram pojasniti, da te šole spadajo v drugo kategorijo; izvajajo namreč svoj program, ki ni skladen z javno veljavnim učnim programom v Sloveniji. Ali bi bilo prav, da država financira tudi te šole, je stvar razprave, a kolikor vem, kaj takega ne pride v poštev. Te šole ostajajo plačljive, in so tukaj, če nam je všeč ali ne. Niso vzrok za razslojevanje družbe, ampak so njegov simptom.

 

Trenutna vroča javna dilema zadeva samo tiste zasebne šole, ki izvajajo javno veljavni program, torej zagotavljajo enake minimalne standarde znanja kot državne šole. Vsaka novo odprta zasebna šola mora to dokazati in če o tem uspešno prepriča državno komisijo, dobi akreditacijo. S tem postane pri njih pridobljeno spričevalo enakovredno tistemu, ki ga dobijo učenci v državnih šolah.

 

Takšne in samo takšne šole so po dosedanjem zakonu upravičene do davkoplačevalskega denarja; do januarja 2015 je bilo to 85 odstotkov zneska, kot ga prejme državna šola, po odločbi ustavnega sodišča pa bi morale od januarja 2016 vse šole prejemati enak znesek glede na število učencev, ne glede na to, ali jih upravlja država ali zasebnik – saj zagotavljajo enake standarde znanja. Preprosto bi lahko rekli – za enako delo enako plačilo.

 

V Sloveniji v zasebne šole hodi 20-krat manj otrok kot drugod v Evropi.

 

Takšne zasebne šole pri nas so waldorfska, Montessori in Osnovna šola Alojzija Šuštarja (šola Lila je v postopku pridobivanja akreditacije, poučuje pa po principih Vzgoje za življenje - Education for Life).

 

Zasebne šole praviloma nudijo učencem nekaj "nadstandarda" v primerjavi z državnimi, tega pa doplačajo starši učencev, in sicer se višina prispevka določi glede na dohodke staršev, tako da je socialni vidik upoštevan in se praktično ne more zgoditi, da bi bila takšna šola komu finančno nedosegljiva. V primeru šole Lila, pri kateri država zavlačuje z akreditacijo (!), morajo starši v resnici pokriti celotno šolnino. Tega pa mnogi ne zmorejo, čeprav si zelo želijo, da bi njihov otrok lahko hodil v to šolo, in čeprav imajo davkoplačevalci pravico do "brezplačnega" šolanja, nimajo pa pravice izbirati med vsaj dvema šolama z različnima pedagoškima pristopoma. Je to primerno za sodobno demokratično družbo, za kakršno se hočemo imeti?

 

Vzrok za nedostopnost teh šol je torej lahko samo sprenevedanje države, ali pa logistična nedostopnost, ker jih ni v vseh krajih oziroma jih ni dovolj. Dejstva, ki so v marsičem drugačna od trditev, zapisani v peticiji Ohranimo javno šolstvo, so torej sledeča:

 

1. ZASEBNE ŠOLE SO DOSTOPNE VSEM

Ker jih imamo trenutno samo v nekaj slovenskih mestih, v tem pogledu res niso dostopne vsem, ki bi si to želeli. Če govorimo o finančni nedostopnosti, trditev ne drži, oziroma jih lahko naredi nedostopne ravno nefinanciranje s strani države, kot sem že pojasnila. 



2. VIŠINA JAVNIH SREDSTEV ZA ŠOLANJE JE ODVISNA LE OD ŠTEVILA OTROK IN NE ŠTEVILA ŠOL.

(Besedilo peticije pravi: Davkoplačevalke in davkoplačevalci s financiranjem zasebnih šol pravzaprav dvakrat financiramo osnovnošolske programe, kajti na nekaterih območjih poleg javnih šol, ki jih lahko obiskujejo vsi in ne samo nekateri otroci, delujejo tudi zasebne šole, ki se financirajo iz davkoplačevalskega denarja.)

Ni res: država dodeljuje sredstva glede na število učencev, in ne na število šol. Če ima nek okoliš tisoč šoloobveznih otrok, država porabi za njih enako denarja, če vsi obiskujejo državno šolo ali če jih je recimo 700 javno, 300 pa akreditirano zasebno. Infrastrukturo zagotavlja občina oziroma država samo za javno šolo, pri zasebni šoli jo mora zagotoviti zasebnik! Za prostore, ogrevanje in podobno ne gre zasebnim šolam niti cent državnega denarja! Gospod Jernej Pikalo kot nekdanji šolski minister pa menda že mora vedeti, na kakšen način država financira šolanje! Kako se mu lahko zareče takšna nesmiselna trditev?!

 

3. PETICIJA NE IZPOSTAVLJA DOBROBITI OTROK IN DRUŽIN.

(... sile poskušajo po drugih poteh priti do istega rezultata: najprej davkoplačevalskega denarja za financiranje njihovih zasebnih osnovnih šol, nato pa do razgradnje mreže javnih šol, kjer bodo nato prav oni nadomestni ponudniki storitev.) 

 
Ne vidim nobenega znaka, da bi avtorji peticije v resnici pomislili na otroke, zaradi katerih in za katere šole obstajajo. Davkoplačevalski denar ne gre nikoli za financiranje nobene šole, ampak gre za šolanje naših otrok. Ali je javna šola zato, da imajo učitelji in ostalo osebje plače? Ali pa zato, da se otroci izobražujejo?! Če zasebna šola predstavlja grožnjo, da bo še nekdo drug poleg javnih uslužbencev črpal državni denar, potem po tej logiki tudi javna šola obstaja zaradi plač uslužbencev, ne zaradi koristi otrok?!

Ko bi vsaj nekdo za hip pomislil in se vprašal – kaj pa je boljše za otroke?

 

4. ZA RAZVOJ SLOVENIJE JE IZOBRAŽEVANJE PREVEČ POMEMBNO, DA BI GA PREPUSTILI ZASEBNIM INTERESOM.

O pomembnosti izobraževanja se gotovo vsi strinjamo. Zdi pa se mi nepošteno od avtorjev peticije, da neresnično in zavajajoče namigujejo na sporne zasebne interese, najverjetneje finančne. Zasebne šole so ustanovljene kot zavodi, ki ne smejo imeti dobička pri poslovanju. Če ga ustvarijo, ga morajo preliti nazaj v svojo dejavnost. Nikakršnih bajnih plač ne more biti ali česa podobnega, zakon to ureja. Učitelji na zasebni šoli so plačani po enaki lestvici kot v javni šoli. Resnični zasebni interes, ki je tu prisoten, je interes staršev in pedagogov, da otroci dobijo kvalitetnejšo popotnico za življenje; da se razvijajo zdravo in celovito; da se jim ne ubije veselja do učenja, kot se to zgodi v javnih šolah zaradi njihovega načina dela. 
 
V ustanovitev in zagon šole morajo vložiti veliko napora in entuziazma, saj gre za velik organizacijski, finančni in strokovni podvig, tu pa so še številne birokratske ovire. Entuziazem in zavestno gojenje dobrih odnosov in ostalih višjih vrednot prežema celotno življenje takšne šole, saj je tudi nastala zaradi globoke želje po zdravem in konstruktivnem učnem okolju. 
 
V javni šoli imajo samo nekateri zaposleni takšne odlike, za mnoge pa je poučevanje zgolj varna javna služba. Sistemsko ni poskrbljeno, da bi imeli vsi otroci dobre učitelje, saj pri nas lahko postane učitelj praktično kdorkoli, ki je končal neko srednjo šolo – osebnostne kvalitete se ne preverjajo. Sistem plačuje vse učitelje enako, od najboljših do najslabših, in tudi njihov sindikat ščiti vse enako. 
 
Na zasebni šoli so prav tako vsi učitelji plačani enako, razlika pa je v izboru, kdo lahko pride tja učit. Pri izbiri kadra niso pomembna samo formalna spričevala, ampak še bolj osebnost, stališča, življenjska filozofija in odnos do otrok.

 

5. NAŠ CILJ MORA BITI NAJKVALITETNEJŠA IZOBRAZBA, KAR LAHKO IZVEDE LE MREŽA JAVNIH ŠOL.
 
Na Facebook strani peticije Ohranimo javno šolstvo sem vprašala po razlagi trditve, da to "lahko izvede samo mreža javnih šol." Zakaj nihče drug na svetu ne bi mogel ponuditi kvalitetne izobrazbe? Odgovora še nisem dobila. Najbrž bi ga utemeljevali z nedostopnostjo zasebnih šol za vse. Ugotovili smo že, da jih nedostopne lahko naredi samo država, če jih ne bo financirala enako kot tiste, ki jih upravlja sama. Vsekakor se nas veliko strinja, da sedanja mreža javnih šol ne zagotavlja kvalitetne izobrazbe. Uporablja zastarele metode, kot je frontalno poučevanje; občutno prevelik je delež učenja na pamet, bistveno premalo spodbujanja kritičnega, samostojnega, ustvarjalnega razmišljanja; poučevanje je minimalno vezano na življenje izven šole; ne razvija v zadostni meri veščin, pomembnih za današnje poklicne zahteve: inovativnost, kreativnost, sodelovanje, timsko delo, odnosna kompetenca; ne uspeva motivirati za učenje, ampak naravno željo po učenju celo zatre; ne obvladuje nasilja, ki je v velikem porastu. 
 
Slovenske javne šole so v veliki meri nekvalitetne (z izjemami) in zasebne šole v veliki meri kvalitetne (z izjemami). Treba je samo malo prisluhniti, pobrskati po spletu in prava slike se pokaže.

 

6. PETICIJA NEUPRAVIČENO NAMIGUJE NA OGROŽENOST JAVNEGA ŠOLSTVA ZARADI ZASEBNEGA.


Veliko učiteljev ve, da je javno šolstvo ekstremno dobro zaščiteno pred posegi kogarkoli. Mnogi so poskušali leta ali desetletija doseči kakšne pozitivne spremembe; opozarjali so na napake in slabosti, predlagali rešitve – a ni šlo. Dali so pripombe na prenovljen učni načrt – niso jih upoštevali. Že večkrat so poskušali ustanoviti svojo zbornico, ki bi skrbela za strokovnost, a so bili vsi poskusi onemogočeni. Tako dobro je sistem zaščiten pred posegi kogarkoli, celo pred učitelji. 



Nekatere druge pogoste zmote v zvezi z zasebnim šolstvom, ki se najpogosteje pojavljajo v javnosti in celo medijih: sredstva za javno šolstvo se krčijo na račun zasebnega (v resnici so zasebne šole za javne proračune celo ugodnejše, saj stroške investicij, vzdrževanja in opreme nosi njen ustanovitelj), zasebno šolstvo vodi v razslojevanje in elitizem (na eni od ljubljanskih zasebnih šol denimo subvencijo malice prejema kar 54% učencev), zasebno šolstvo ogroža javni sistem (delež otrok, ki se pri nas šolajo v zasebnih šolah, znaša komaj 0,7% in je dvajsetkrat nižji od evropskega povprečja), razmahnile se bodo katoliške šole in otrokom vsiljevale svojo ideologijo (sem ateistka s precej negativnim stališčem do RKC, vendar bi me neprimerno manj motil stik mojih otrok s krščansko ideologijo, kot pa me skrbi nezdravo ozračje slovenskih javnih šol).

 

 

Kakšno peticijo zares potrebujemo

 

Nedvomno potrebujemo kakšno peticijo v zvezi z našim javnim šolstvom, vendar sem prepričana, da ni potrebna zaradi ogroženosti njegovega obstoja. Prav nič ni ogroženo, vsaj ne od zunaj. Ogroža kvečjemu samo sebe – s svojo togostjo. Zaradi tega bi se morala peticija v resnici imenovati Izboljšajmo javno šolstvo. V besedilu bi morale biti izražene zelo konkretne zahteve, kaj in kako naj se spremeni. Recimo: 


- uvedimo strožje kriterije in preizkus osebnostne ustreznosti (po finskem modelu) za sprejem na pedagoški študij; 

- študij za učitelje mora vsebovati trening odnosne kompetence, vodenja skupin, komunikacije, čustvene inteligence v enakem ali večjem obsegu ur kot teoretični pouk;

- ukinimo predmete – poučevanje naj poteka po temah in projektih; učni načrt naj bo samo okviren, učitelji pa naj imajo več pedagoške svobode in odgovornosti;

- začetek šole naj bo spet pri starosti sedem let; 

- poučevanje v javnih šolah naj poteka po principih pedagogike montessori (vsi učitelji morajo imeti določen obseg ur izobraževanja iz te pedagogike);

- zmanjšajmo birokratiziranost in hiperreguliranost šol, naj imajo večjo avtonomijo...

 

Marjana Škalič je psihologinja in mati treh otrok. Prekmurka, ki piše kritične prispevke o slovenskem šolstvu na svojem blogu Kje vas čevelj žuli. Pričujoči članek lahko pod naslovom Javno in zasebno šolstvo ali kdo koga ogroža v celoti preberete na tej povezavi. Za objavo na Portalu PLUS je bil delno editiran (spremenjen naslov, dodan uvod ipd.) in skrajšan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
0
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,581
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,429
03/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,231
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,651
05/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,862
06/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,366
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,155
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,486
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,254
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,198