Komentar

Angleži so odšli. Kam gre Unija? In kam gremo Slovenci?

Tistim, ki pravijo, da britanska košarica Evropski uniji ne bo prav nič vplivala na nas, velja pojasniti, da je Velika Britanija najpomembnejši gospodarski partner Nemčije v Uniji, pri čemer je znano tudi to, da je prav Nemčija najpomembnejša parterica - Slovenije.

01.07.2016 22:04
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   anglija   evropa   brexit   churchill   merkel   slovenija   eu

Foto: Jernej Leben (travelslovenia.org)

Evropska unija je hotela spremeniti svet, globalizirani svet je spremenil Evropsko unijo. Zgodovina pač ne koraka vedno naprej. Vsake toliko se ustavi, včasih se vrne nazaj po svojih stopinjah. Evropa se bo tako v prihodnjih letih ukvarjala predvsem sama s seboj. Zunanje dimenzije, vključno s procesom nadaljnje širitve, bodo na obrobju.

 

Paradoksalno je bil med idejnimi pionirji povojnega evropskega združevanja prav konzervativni Anglež – britanski premier sir Winston Churchill. Njegova vizija so bile Združene države Evrope. Združiti je želel predvsem povojni evropski rivalki Britanijo in Francijo. V svojih dveh govorih v petdesetih letih je dejal: "Anglija ima samo dve poti: ali postane petdeseta zvezdica na ameriški zastavi ali izbere Evropo in poskrbi za njeno izgradnjo skupaj z vsemi ostalimi državami na kontinentu." Z referendumskim "odhodom" prejšnji teden so Britanci sprožili verjetno najgloblje geopolitične premike po padcu Berlinskega zidu ter finančne, gospodarske in politične turbolence ne le v Evropi, temveč globalnem svetu. Evropski projekt ne bo več isti, vloga Evrope v svetu bo nedvomno redimenzionirana.

 

Otok je z odhodom naredil velik skok v prihodnost preteklosti. Škodil bo obema – Britancem in nam v EU. Na oboje bodo imele posledice referenduma tektonske vplive. Britanija je po glasovanju močno socialno, starostno in geografsko razklana. Vznika ponovna grožnja škotske osamosvojitve in severnoirske republikanske združitve. Stoji pred močnim padcem funta, neznanko finančnih, trgovinskih in gospodarskih šokov, upadom investicij, mogočim begom finančne in selitvijo velike industrije, kar zna vsaj kratkoročno močno vplivati na gospodarsko rast ali recesijo, proračun, zdravstvo, šolstvo in socialo. A s temi izzivi se bodo morali ukvarjati Britanci sami. Za nas bo zanimivejši ločitveni proces pogajanj o izstopu Britanije iz EU. Od njihove hitrosti in uspešnosti bodo odvisni ne le gospodarska in politična stabilnost Britanije, temveč tudi Unije in posledično svetovne ekonomije. Gospodarsko šibka Unija bi namreč lahko vplivala na finančno in gospodarsko šibko južno krilo Evropske unije z obrestnimi pribitki, na izvoz Kitajske, vrednost juana, krepitev dolarja in stabilnost ameriškega gospodarstva, posledično celo na volitve v ZDA. Z odhodom liberalistične Britanije, močnega zagovornika deregulacije in modernizacije, bi se lahko dolgoročno - z morebitno krepitvijo evropskega protekcionizma - znižala tudi evropska konkurenčnost v liberalnem svetovnem trgovinskem redu z učinki na vzdržnost socialne države. Zato velja k pogajanjem o odhodu otočanov prisluhniti kanclerki Angeli Merkel, ki s povabilom predsedniku Francije in italijanskemu premieru na sestanek v Berlin pred zasedanjem Evropskega sveta prevzela vajeti kriznega vodenja v svoje roke, da kljub obžalovanju pozabimo na prenagljena maščevanja Londonu in skupaj poiščemo najboljše sporazumne rešitve. Minister Schäuble govori o pridruženem statusu Velke Britanije, socialdemokratski podkancler Gabriel pa o priložnosti za nov začetek in resno prenovo EU. Britanija je namreč najpomembnejši gospodarski partner Nemčije v Uniji. Nemčija pa Slovenije.

 

Ključni sporočili referenduma sta za EU, ki se sooča z vzponom antievropskega populizma v pomembnih članicah zaradi globalnih pritiskov na evropski izginjajoči srednji sloj, jasni: EU in njene institucije so predaleč od ljudi in predvsem le skrb elit; evropski projekt se mora dejansko spremeniti in predvsem gospodarsko okrepiti s kreiranjem delovnih mest. A že pri osnovnih vprašanjih se evropska levica in desnica razideta: eni bi le ukinili osovražene ukrepe varčevanja s finančno fleksibilnostjo, drugi stavijo vse na povečevanje konkurenčnosti za gospodarsko rast. Konkurenčnost je namreč vladar sveta in žal je ne določa več Evropa. V navalu populizma je jasno, da evropski vladarji nimajo veliko časa, ne le zaradi omejevanja okužbe ostalih članic Unije z britanskim evroskepticizmom, temveč ker bodo v prihodnjih dveh letih potekale politične volitve v številnih pomembnih državah, ki bi se lahko obrnile v psevdoreferendume o obstoju same EU. Evropa se bo tako v prihodnjih letih ukvarjala predvsem sama s seboj. Zunanje dimenzije, vključno s procesom nadaljnje širitve, bodo na obrobju.

 

Kako na novo postaviti Evropo, je dilema, o kateri že tečejo razprave. Ideje so o novi evropski konvenciji, slišati je svarila, da potrebujemo še tesnejša povezovanja, celo federalna. Pa čeprav so prav Francozi prvi na referendumu potopili zametke Ustave evropske integracije in četudi vseevropske politične stranke ne obstajajo. Na drugi strani slišimo, da ne potrebujemo več Evrope, temveč drugačno Evropo. Da ne potrebujemo novih političnih projektov elit, temveč realistični, praktični projekt. Rišejo se ideje fleksibilnejše EU, Unije več hitrosti in več koncentričnih krogov. Bolj verjetno je okrepljeno sodelovanje na posameznih evropskih politikah in nadgradnja integracije na osnovi evroobmočja za države, ki si tega želijo in so tega dejansko sposobne. Države ustanoviteljice EU so posebej aktivne in se že ločeno sestajajo. Francozi in Italijani, z Nemci, že pripravljajo zametke tesnejšega sodelovanja na štirih področjih: varnost, obramba in zaščita meja; rast in zaposlovanje; socialna in fiskalna harmonizacija; bolj demokratično upravljanje v evroobmočju. Gre za kompletiranje evropske ekonomske vlade. Politična unifikacija v danih razmerah ni realna. Za Evropo bi bilo dobro, da bi o projektu prihodnosti obstajalo soglasje. Da ne bi bil zgolj projekt politične elite, ki ga ne zna razložiti nezaupljivim državljanom.

 

Evropsko jedro držav ustanoviteljic želi naprej, za ostale bodo drugi aranžmaji. Bo Slovenija zraven? Bo aktivni član razprav o evropski prihodnosti? Je ekonomsko usposobljena? Danes gre za ključna vprašanja prihodnosti našega naroda. O tem je v Sloveniji potrebno odpreti demokratično razpravo, ne rešitve podajati zgolj v ozkih krogih politične elite. Potrebna je širša, vključujoča razprava za ljudsko legitimnost! Tudi v okviru sklica Slovenske konvencije za EU. Evropska unija je vizionarski projekt, ki je omogočil Evropi mir. Posebej je dober za majhne države, kot je naša, ki so v njem dosegle večjo gospodarsko stabilnost in vzpostavile enakopravni dialog z večjimi, pogosto težavnimi sosedi. Velja ga rešiti, biti del najnaprednejšega jedra. Je čas odločitve. A najprej moramo sami vedeti, kaj hočemo in kaj bomo zagovarjali v Evropi! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
12
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.433
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.659
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.576
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.201
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.266
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.353
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.000
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.184
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 684
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.168