Komentar

Angleži so odšli. Kam gre Unija? In kam gremo Slovenci?

Tistim, ki pravijo, da britanska košarica Evropski uniji ne bo prav nič vplivala na nas, velja pojasniti, da je Velika Britanija najpomembnejši gospodarski partner Nemčije v Uniji, pri čemer je znano tudi to, da je prav Nemčija najpomembnejša parterica - Slovenije.

01.07.2016 22:04
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   anglija   evropa   brexit   churchill   merkel   slovenija   eu

Foto: Jernej Leben (travelslovenia.org)

Evropska unija je hotela spremeniti svet, globalizirani svet je spremenil Evropsko unijo. Zgodovina pač ne koraka vedno naprej. Vsake toliko se ustavi, včasih se vrne nazaj po svojih stopinjah. Evropa se bo tako v prihodnjih letih ukvarjala predvsem sama s seboj. Zunanje dimenzije, vključno s procesom nadaljnje širitve, bodo na obrobju.

 

Paradoksalno je bil med idejnimi pionirji povojnega evropskega združevanja prav konzervativni Anglež – britanski premier sir Winston Churchill. Njegova vizija so bile Združene države Evrope. Združiti je želel predvsem povojni evropski rivalki Britanijo in Francijo. V svojih dveh govorih v petdesetih letih je dejal: "Anglija ima samo dve poti: ali postane petdeseta zvezdica na ameriški zastavi ali izbere Evropo in poskrbi za njeno izgradnjo skupaj z vsemi ostalimi državami na kontinentu." Z referendumskim "odhodom" prejšnji teden so Britanci sprožili verjetno najgloblje geopolitične premike po padcu Berlinskega zidu ter finančne, gospodarske in politične turbolence ne le v Evropi, temveč globalnem svetu. Evropski projekt ne bo več isti, vloga Evrope v svetu bo nedvomno redimenzionirana.

 

Otok je z odhodom naredil velik skok v prihodnost preteklosti. Škodil bo obema – Britancem in nam v EU. Na oboje bodo imele posledice referenduma tektonske vplive. Britanija je po glasovanju močno socialno, starostno in geografsko razklana. Vznika ponovna grožnja škotske osamosvojitve in severnoirske republikanske združitve. Stoji pred močnim padcem funta, neznanko finančnih, trgovinskih in gospodarskih šokov, upadom investicij, mogočim begom finančne in selitvijo velike industrije, kar zna vsaj kratkoročno močno vplivati na gospodarsko rast ali recesijo, proračun, zdravstvo, šolstvo in socialo. A s temi izzivi se bodo morali ukvarjati Britanci sami. Za nas bo zanimivejši ločitveni proces pogajanj o izstopu Britanije iz EU. Od njihove hitrosti in uspešnosti bodo odvisni ne le gospodarska in politična stabilnost Britanije, temveč tudi Unije in posledično svetovne ekonomije. Gospodarsko šibka Unija bi namreč lahko vplivala na finančno in gospodarsko šibko južno krilo Evropske unije z obrestnimi pribitki, na izvoz Kitajske, vrednost juana, krepitev dolarja in stabilnost ameriškega gospodarstva, posledično celo na volitve v ZDA. Z odhodom liberalistične Britanije, močnega zagovornika deregulacije in modernizacije, bi se lahko dolgoročno - z morebitno krepitvijo evropskega protekcionizma - znižala tudi evropska konkurenčnost v liberalnem svetovnem trgovinskem redu z učinki na vzdržnost socialne države. Zato velja k pogajanjem o odhodu otočanov prisluhniti kanclerki Angeli Merkel, ki s povabilom predsedniku Francije in italijanskemu premieru na sestanek v Berlin pred zasedanjem Evropskega sveta prevzela vajeti kriznega vodenja v svoje roke, da kljub obžalovanju pozabimo na prenagljena maščevanja Londonu in skupaj poiščemo najboljše sporazumne rešitve. Minister Schäuble govori o pridruženem statusu Velke Britanije, socialdemokratski podkancler Gabriel pa o priložnosti za nov začetek in resno prenovo EU. Britanija je namreč najpomembnejši gospodarski partner Nemčije v Uniji. Nemčija pa Slovenije.

 

Ključni sporočili referenduma sta za EU, ki se sooča z vzponom antievropskega populizma v pomembnih članicah zaradi globalnih pritiskov na evropski izginjajoči srednji sloj, jasni: EU in njene institucije so predaleč od ljudi in predvsem le skrb elit; evropski projekt se mora dejansko spremeniti in predvsem gospodarsko okrepiti s kreiranjem delovnih mest. A že pri osnovnih vprašanjih se evropska levica in desnica razideta: eni bi le ukinili osovražene ukrepe varčevanja s finančno fleksibilnostjo, drugi stavijo vse na povečevanje konkurenčnosti za gospodarsko rast. Konkurenčnost je namreč vladar sveta in žal je ne določa več Evropa. V navalu populizma je jasno, da evropski vladarji nimajo veliko časa, ne le zaradi omejevanja okužbe ostalih članic Unije z britanskim evroskepticizmom, temveč ker bodo v prihodnjih dveh letih potekale politične volitve v številnih pomembnih državah, ki bi se lahko obrnile v psevdoreferendume o obstoju same EU. Evropa se bo tako v prihodnjih letih ukvarjala predvsem sama s seboj. Zunanje dimenzije, vključno s procesom nadaljnje širitve, bodo na obrobju.

 

Kako na novo postaviti Evropo, je dilema, o kateri že tečejo razprave. Ideje so o novi evropski konvenciji, slišati je svarila, da potrebujemo še tesnejša povezovanja, celo federalna. Pa čeprav so prav Francozi prvi na referendumu potopili zametke Ustave evropske integracije in četudi vseevropske politične stranke ne obstajajo. Na drugi strani slišimo, da ne potrebujemo več Evrope, temveč drugačno Evropo. Da ne potrebujemo novih političnih projektov elit, temveč realistični, praktični projekt. Rišejo se ideje fleksibilnejše EU, Unije več hitrosti in več koncentričnih krogov. Bolj verjetno je okrepljeno sodelovanje na posameznih evropskih politikah in nadgradnja integracije na osnovi evroobmočja za države, ki si tega želijo in so tega dejansko sposobne. Države ustanoviteljice EU so posebej aktivne in se že ločeno sestajajo. Francozi in Italijani, z Nemci, že pripravljajo zametke tesnejšega sodelovanja na štirih področjih: varnost, obramba in zaščita meja; rast in zaposlovanje; socialna in fiskalna harmonizacija; bolj demokratično upravljanje v evroobmočju. Gre za kompletiranje evropske ekonomske vlade. Politična unifikacija v danih razmerah ni realna. Za Evropo bi bilo dobro, da bi o projektu prihodnosti obstajalo soglasje. Da ne bi bil zgolj projekt politične elite, ki ga ne zna razložiti nezaupljivim državljanom.

 

Evropsko jedro držav ustanoviteljic želi naprej, za ostale bodo drugi aranžmaji. Bo Slovenija zraven? Bo aktivni član razprav o evropski prihodnosti? Je ekonomsko usposobljena? Danes gre za ključna vprašanja prihodnosti našega naroda. O tem je v Sloveniji potrebno odpreti demokratično razpravo, ne rešitve podajati zgolj v ozkih krogih politične elite. Potrebna je širša, vključujoča razprava za ljudsko legitimnost! Tudi v okviru sklica Slovenske konvencije za EU. Evropska unija je vizionarski projekt, ki je omogočil Evropi mir. Posebej je dober za majhne države, kot je naša, ki so v njem dosegle večjo gospodarsko stabilnost in vzpostavile enakopravni dialog z večjimi, pogosto težavnimi sosedi. Velja ga rešiti, biti del najnaprednejšega jedra. Je čas odločitve. A najprej moramo sami vedeti, kaj hočemo in kaj bomo zagovarjali v Evropi! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
26
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
31
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
20
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,601
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,892
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,427
04/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,777
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,440
06/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 2,441
07/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,671
08/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 1,892
09/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,320
10/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,709