Komentar

Angleži so odšli. Kam gre Unija? In kam gremo Slovenci?

Tistim, ki pravijo, da britanska košarica Evropski uniji ne bo prav nič vplivala na nas, velja pojasniti, da je Velika Britanija najpomembnejši gospodarski partner Nemčije v Uniji, pri čemer je znano tudi to, da je prav Nemčija najpomembnejša parterica - Slovenije.

01.07.2016 22:04
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   anglija   evropa   brexit   churchill   merkel   slovenija   eu

Foto: Jernej Leben (travelslovenia.org)

Evropska unija je hotela spremeniti svet, globalizirani svet je spremenil Evropsko unijo. Zgodovina pač ne koraka vedno naprej. Vsake toliko se ustavi, včasih se vrne nazaj po svojih stopinjah. Evropa se bo tako v prihodnjih letih ukvarjala predvsem sama s seboj. Zunanje dimenzije, vključno s procesom nadaljnje širitve, bodo na obrobju.

 

Paradoksalno je bil med idejnimi pionirji povojnega evropskega združevanja prav konzervativni Anglež – britanski premier sir Winston Churchill. Njegova vizija so bile Združene države Evrope. Združiti je želel predvsem povojni evropski rivalki Britanijo in Francijo. V svojih dveh govorih v petdesetih letih je dejal: "Anglija ima samo dve poti: ali postane petdeseta zvezdica na ameriški zastavi ali izbere Evropo in poskrbi za njeno izgradnjo skupaj z vsemi ostalimi državami na kontinentu." Z referendumskim "odhodom" prejšnji teden so Britanci sprožili verjetno najgloblje geopolitične premike po padcu Berlinskega zidu ter finančne, gospodarske in politične turbolence ne le v Evropi, temveč globalnem svetu. Evropski projekt ne bo več isti, vloga Evrope v svetu bo nedvomno redimenzionirana.

 

Otok je z odhodom naredil velik skok v prihodnost preteklosti. Škodil bo obema – Britancem in nam v EU. Na oboje bodo imele posledice referenduma tektonske vplive. Britanija je po glasovanju močno socialno, starostno in geografsko razklana. Vznika ponovna grožnja škotske osamosvojitve in severnoirske republikanske združitve. Stoji pred močnim padcem funta, neznanko finančnih, trgovinskih in gospodarskih šokov, upadom investicij, mogočim begom finančne in selitvijo velike industrije, kar zna vsaj kratkoročno močno vplivati na gospodarsko rast ali recesijo, proračun, zdravstvo, šolstvo in socialo. A s temi izzivi se bodo morali ukvarjati Britanci sami. Za nas bo zanimivejši ločitveni proces pogajanj o izstopu Britanije iz EU. Od njihove hitrosti in uspešnosti bodo odvisni ne le gospodarska in politična stabilnost Britanije, temveč tudi Unije in posledično svetovne ekonomije. Gospodarsko šibka Unija bi namreč lahko vplivala na finančno in gospodarsko šibko južno krilo Evropske unije z obrestnimi pribitki, na izvoz Kitajske, vrednost juana, krepitev dolarja in stabilnost ameriškega gospodarstva, posledično celo na volitve v ZDA. Z odhodom liberalistične Britanije, močnega zagovornika deregulacije in modernizacije, bi se lahko dolgoročno - z morebitno krepitvijo evropskega protekcionizma - znižala tudi evropska konkurenčnost v liberalnem svetovnem trgovinskem redu z učinki na vzdržnost socialne države. Zato velja k pogajanjem o odhodu otočanov prisluhniti kanclerki Angeli Merkel, ki s povabilom predsedniku Francije in italijanskemu premieru na sestanek v Berlin pred zasedanjem Evropskega sveta prevzela vajeti kriznega vodenja v svoje roke, da kljub obžalovanju pozabimo na prenagljena maščevanja Londonu in skupaj poiščemo najboljše sporazumne rešitve. Minister Schäuble govori o pridruženem statusu Velke Britanije, socialdemokratski podkancler Gabriel pa o priložnosti za nov začetek in resno prenovo EU. Britanija je namreč najpomembnejši gospodarski partner Nemčije v Uniji. Nemčija pa Slovenije.

 

Ključni sporočili referenduma sta za EU, ki se sooča z vzponom antievropskega populizma v pomembnih članicah zaradi globalnih pritiskov na evropski izginjajoči srednji sloj, jasni: EU in njene institucije so predaleč od ljudi in predvsem le skrb elit; evropski projekt se mora dejansko spremeniti in predvsem gospodarsko okrepiti s kreiranjem delovnih mest. A že pri osnovnih vprašanjih se evropska levica in desnica razideta: eni bi le ukinili osovražene ukrepe varčevanja s finančno fleksibilnostjo, drugi stavijo vse na povečevanje konkurenčnosti za gospodarsko rast. Konkurenčnost je namreč vladar sveta in žal je ne določa več Evropa. V navalu populizma je jasno, da evropski vladarji nimajo veliko časa, ne le zaradi omejevanja okužbe ostalih članic Unije z britanskim evroskepticizmom, temveč ker bodo v prihodnjih dveh letih potekale politične volitve v številnih pomembnih državah, ki bi se lahko obrnile v psevdoreferendume o obstoju same EU. Evropa se bo tako v prihodnjih letih ukvarjala predvsem sama s seboj. Zunanje dimenzije, vključno s procesom nadaljnje širitve, bodo na obrobju.

 

Kako na novo postaviti Evropo, je dilema, o kateri že tečejo razprave. Ideje so o novi evropski konvenciji, slišati je svarila, da potrebujemo še tesnejša povezovanja, celo federalna. Pa čeprav so prav Francozi prvi na referendumu potopili zametke Ustave evropske integracije in četudi vseevropske politične stranke ne obstajajo. Na drugi strani slišimo, da ne potrebujemo več Evrope, temveč drugačno Evropo. Da ne potrebujemo novih političnih projektov elit, temveč realistični, praktični projekt. Rišejo se ideje fleksibilnejše EU, Unije več hitrosti in več koncentričnih krogov. Bolj verjetno je okrepljeno sodelovanje na posameznih evropskih politikah in nadgradnja integracije na osnovi evroobmočja za države, ki si tega želijo in so tega dejansko sposobne. Države ustanoviteljice EU so posebej aktivne in se že ločeno sestajajo. Francozi in Italijani, z Nemci, že pripravljajo zametke tesnejšega sodelovanja na štirih področjih: varnost, obramba in zaščita meja; rast in zaposlovanje; socialna in fiskalna harmonizacija; bolj demokratično upravljanje v evroobmočju. Gre za kompletiranje evropske ekonomske vlade. Politična unifikacija v danih razmerah ni realna. Za Evropo bi bilo dobro, da bi o projektu prihodnosti obstajalo soglasje. Da ne bi bil zgolj projekt politične elite, ki ga ne zna razložiti nezaupljivim državljanom.

 

Evropsko jedro držav ustanoviteljic želi naprej, za ostale bodo drugi aranžmaji. Bo Slovenija zraven? Bo aktivni član razprav o evropski prihodnosti? Je ekonomsko usposobljena? Danes gre za ključna vprašanja prihodnosti našega naroda. O tem je v Sloveniji potrebno odpreti demokratično razpravo, ne rešitve podajati zgolj v ozkih krogih politične elite. Potrebna je širša, vključujoča razprava za ljudsko legitimnost! Tudi v okviru sklica Slovenske konvencije za EU. Evropska unija je vizionarski projekt, ki je omogočil Evropi mir. Posebej je dober za majhne države, kot je naša, ki so v njem dosegle večjo gospodarsko stabilnost in vzpostavile enakopravni dialog z večjimi, pogosto težavnimi sosedi. Velja ga rešiti, biti del najnaprednejšega jedra. Je čas odločitve. A najprej moramo sami vedeti, kaj hočemo in kaj bomo zagovarjali v Evropi! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,173
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,581
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,837
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,557
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,137
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,093
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,002
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,115
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 719
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 779