Komentar

Angleži so odšli. Kam gre Unija? In kam gremo Slovenci?

Tistim, ki pravijo, da britanska košarica Evropski uniji ne bo prav nič vplivala na nas, velja pojasniti, da je Velika Britanija najpomembnejši gospodarski partner Nemčije v Uniji, pri čemer je znano tudi to, da je prav Nemčija najpomembnejša parterica - Slovenije.

01.07.2016 22:04
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   anglija   evropa   brexit   churchill   merkel   slovenija   eu

Foto: Jernej Leben (travelslovenia.org)

Evropska unija je hotela spremeniti svet, globalizirani svet je spremenil Evropsko unijo. Zgodovina pač ne koraka vedno naprej. Vsake toliko se ustavi, včasih se vrne nazaj po svojih stopinjah. Evropa se bo tako v prihodnjih letih ukvarjala predvsem sama s seboj. Zunanje dimenzije, vključno s procesom nadaljnje širitve, bodo na obrobju.

 

Paradoksalno je bil med idejnimi pionirji povojnega evropskega združevanja prav konzervativni Anglež – britanski premier sir Winston Churchill. Njegova vizija so bile Združene države Evrope. Združiti je želel predvsem povojni evropski rivalki Britanijo in Francijo. V svojih dveh govorih v petdesetih letih je dejal: "Anglija ima samo dve poti: ali postane petdeseta zvezdica na ameriški zastavi ali izbere Evropo in poskrbi za njeno izgradnjo skupaj z vsemi ostalimi državami na kontinentu." Z referendumskim "odhodom" prejšnji teden so Britanci sprožili verjetno najgloblje geopolitične premike po padcu Berlinskega zidu ter finančne, gospodarske in politične turbolence ne le v Evropi, temveč globalnem svetu. Evropski projekt ne bo več isti, vloga Evrope v svetu bo nedvomno redimenzionirana.

 

Otok je z odhodom naredil velik skok v prihodnost preteklosti. Škodil bo obema – Britancem in nam v EU. Na oboje bodo imele posledice referenduma tektonske vplive. Britanija je po glasovanju močno socialno, starostno in geografsko razklana. Vznika ponovna grožnja škotske osamosvojitve in severnoirske republikanske združitve. Stoji pred močnim padcem funta, neznanko finančnih, trgovinskih in gospodarskih šokov, upadom investicij, mogočim begom finančne in selitvijo velike industrije, kar zna vsaj kratkoročno močno vplivati na gospodarsko rast ali recesijo, proračun, zdravstvo, šolstvo in socialo. A s temi izzivi se bodo morali ukvarjati Britanci sami. Za nas bo zanimivejši ločitveni proces pogajanj o izstopu Britanije iz EU. Od njihove hitrosti in uspešnosti bodo odvisni ne le gospodarska in politična stabilnost Britanije, temveč tudi Unije in posledično svetovne ekonomije. Gospodarsko šibka Unija bi namreč lahko vplivala na finančno in gospodarsko šibko južno krilo Evropske unije z obrestnimi pribitki, na izvoz Kitajske, vrednost juana, krepitev dolarja in stabilnost ameriškega gospodarstva, posledično celo na volitve v ZDA. Z odhodom liberalistične Britanije, močnega zagovornika deregulacije in modernizacije, bi se lahko dolgoročno - z morebitno krepitvijo evropskega protekcionizma - znižala tudi evropska konkurenčnost v liberalnem svetovnem trgovinskem redu z učinki na vzdržnost socialne države. Zato velja k pogajanjem o odhodu otočanov prisluhniti kanclerki Angeli Merkel, ki s povabilom predsedniku Francije in italijanskemu premieru na sestanek v Berlin pred zasedanjem Evropskega sveta prevzela vajeti kriznega vodenja v svoje roke, da kljub obžalovanju pozabimo na prenagljena maščevanja Londonu in skupaj poiščemo najboljše sporazumne rešitve. Minister Schäuble govori o pridruženem statusu Velke Britanije, socialdemokratski podkancler Gabriel pa o priložnosti za nov začetek in resno prenovo EU. Britanija je namreč najpomembnejši gospodarski partner Nemčije v Uniji. Nemčija pa Slovenije.

 

Ključni sporočili referenduma sta za EU, ki se sooča z vzponom antievropskega populizma v pomembnih članicah zaradi globalnih pritiskov na evropski izginjajoči srednji sloj, jasni: EU in njene institucije so predaleč od ljudi in predvsem le skrb elit; evropski projekt se mora dejansko spremeniti in predvsem gospodarsko okrepiti s kreiranjem delovnih mest. A že pri osnovnih vprašanjih se evropska levica in desnica razideta: eni bi le ukinili osovražene ukrepe varčevanja s finančno fleksibilnostjo, drugi stavijo vse na povečevanje konkurenčnosti za gospodarsko rast. Konkurenčnost je namreč vladar sveta in žal je ne določa več Evropa. V navalu populizma je jasno, da evropski vladarji nimajo veliko časa, ne le zaradi omejevanja okužbe ostalih članic Unije z britanskim evroskepticizmom, temveč ker bodo v prihodnjih dveh letih potekale politične volitve v številnih pomembnih državah, ki bi se lahko obrnile v psevdoreferendume o obstoju same EU. Evropa se bo tako v prihodnjih letih ukvarjala predvsem sama s seboj. Zunanje dimenzije, vključno s procesom nadaljnje širitve, bodo na obrobju.

 

Kako na novo postaviti Evropo, je dilema, o kateri že tečejo razprave. Ideje so o novi evropski konvenciji, slišati je svarila, da potrebujemo še tesnejša povezovanja, celo federalna. Pa čeprav so prav Francozi prvi na referendumu potopili zametke Ustave evropske integracije in četudi vseevropske politične stranke ne obstajajo. Na drugi strani slišimo, da ne potrebujemo več Evrope, temveč drugačno Evropo. Da ne potrebujemo novih političnih projektov elit, temveč realistični, praktični projekt. Rišejo se ideje fleksibilnejše EU, Unije več hitrosti in več koncentričnih krogov. Bolj verjetno je okrepljeno sodelovanje na posameznih evropskih politikah in nadgradnja integracije na osnovi evroobmočja za države, ki si tega želijo in so tega dejansko sposobne. Države ustanoviteljice EU so posebej aktivne in se že ločeno sestajajo. Francozi in Italijani, z Nemci, že pripravljajo zametke tesnejšega sodelovanja na štirih področjih: varnost, obramba in zaščita meja; rast in zaposlovanje; socialna in fiskalna harmonizacija; bolj demokratično upravljanje v evroobmočju. Gre za kompletiranje evropske ekonomske vlade. Politična unifikacija v danih razmerah ni realna. Za Evropo bi bilo dobro, da bi o projektu prihodnosti obstajalo soglasje. Da ne bi bil zgolj projekt politične elite, ki ga ne zna razložiti nezaupljivim državljanom.

 

Evropsko jedro držav ustanoviteljic želi naprej, za ostale bodo drugi aranžmaji. Bo Slovenija zraven? Bo aktivni član razprav o evropski prihodnosti? Je ekonomsko usposobljena? Danes gre za ključna vprašanja prihodnosti našega naroda. O tem je v Sloveniji potrebno odpreti demokratično razpravo, ne rešitve podajati zgolj v ozkih krogih politične elite. Potrebna je širša, vključujoča razprava za ljudsko legitimnost! Tudi v okviru sklica Slovenske konvencije za EU. Evropska unija je vizionarski projekt, ki je omogočil Evropi mir. Posebej je dober za majhne države, kot je naša, ki so v njem dosegle večjo gospodarsko stabilnost in vzpostavile enakopravni dialog z večjimi, pogosto težavnimi sosedi. Velja ga rešiti, biti del najnaprednejšega jedra. Je čas odločitve. A najprej moramo sami vedeti, kaj hočemo in kaj bomo zagovarjali v Evropi! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
0
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,146
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,216
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,290
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,624
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,729
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,027
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,410
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,240
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,498
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,864