Komentar

Življenje je drugje ali nekoč je bilo vse krasno

Življenje je drugje je naslov romana znamenitega češkega pisatelja Milana Kundere iz leta 1973, pomeni pa, da življenja ni tukaj (v Češkoslovaški sredi 20. stoletja, v socializmu...), ampak drugje, stran od realnosti; da je tukaj življenje bolj ali manj nezanimivo in prazno in da ljudje hrepenijo po drugačnem življenju v drugih krajih in z drugimi ljudmi.

08.07.2016 22:27
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   sfrj   dolg   zadolženost   bdp   krediti

Foto: arhiv Portala PLUS

Pravzaprav se je težava začela v 60. letih prejšnjega stoletja, v svoji knjigi Kulturna protislovja kapitalizma pa jo je leta 1976 opisal Daniel Bell. Gre za izum kreditne kartice, ki je izpolnila davno in splošno človeško željo: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! 

Če se prav spominjam jugoslovanskih in socialističnih časov, je bila takrat domneva, da je pri nas slabo, drugje (čez mejo, na Zahodu...) pa lepo, precej razširjena, morda celo splošno veljavna. Slovenski potrošniki so z veseljem kupovali izdelke iz uvoza ali tiste, o katerih se je govorilo, da so narejeni za izvoz. Danes so takšne domneve redke, če niso povsem izpuhtele. Preudarni ljudje to razumejo kot napredek: lepo je tudi pri nas. Toda vse več je takšnih, ki so se - na piscu teh vrstic neznan način - prebili do spoznanja, da je bilo nekoč (v Jugoslaviji, v socializmu) vse krasno. O dejanskem obstoju takšnih pojavov pričajo tudi nekatere nove stranke, ki si obetajo vrnitev socializma.
 
Televizijska novinarka, ki pripravlja zanimive oddaje in jo spoštujem, mi je poslala sporočilo, ki vsebuje naslednjo domnevo: "Danes je na moji glavi, (na meni) kot Slovenki, 23-krat večji dolg kot takrat, ko sem bila še v Jugoslaviji. Takrat sem bila dolžna za en dober kavč, danes sem za en zelo dober avto..."
 
Gre za tehtno in politično občutljivo vprašanje, saj se na njegovi podlagi oz. okrog njega ustvarjajo vse mogoče teorije, predvsem pa teorija, kako lepo nam je bilo v Jugoslaviji in kako slabo nam gre v samostojni Sloveniji.
 
To vprašanje je povezano s kopico drugih vprašanj. Na primer:
 
1. Koliko so bili - na primer leta 1991 - (na glavo prebivalca) zadolženi državljani Jugoslavije?
 
2. Kdo naj bi odplačal te dolgove
 
3. Kolikšen del jugoslovanskega dolga pripada Sloveniji?
 
4. Kolikšen del jugoslovanskega premoženja je podedovala Slovenija?
 
5. Koliko znaša slovenski javni dolg?
 
6. Koliko dolgov slovenskih bank in podjetij bodo morali plačati slovenski davkoplačevalci?
 
 
In končno: ali je pravilen novinarkin izračun, da je danes na njeni glavi 23-krat večji dolg kot takrat, ko je živela v Jugoslaviji? In čisto na koncu: ali bodo vsi državljani Slovenije enako obremenjeni z odplačevanjem slovenskih dolgov? Ali bodo revni plačali manj, enako ali več kot bogati?
 
 
Leta 2010 je Slobodna Dalmacija poročala, da dolgovi naslednic Jugoslavije znašajo skupaj 112 milijard evrov. Časnik trdi, da "je Slovenija konec leta 2009 ustvarila 39 milijard evrov zunanjega dolga, pri čemer naj bi na državo odpadlo 34 odstotkov oziroma 13,3 milijarde evrov dolga". Ocene jugoslovanskega in slovenskega dolga so sicer različne. Jugoslavija naj bi bila ob svojem koncu dolžna med 15 in 16 milijardami $ (13.5 - 14.4 milijard evrov), slovenski delež pa naj bi bil med 1.415 in 2.700 milijoni $ (1,3 - 2,4 milijarde evrov). Delež povprečnega Slovenca bi, v primeru da 2 milijardi evrov razdelimo na 2 milijona državljanov, znašal - recimo - 1.000 evrov.
 
Če slovenski javni dolg danes znaša okrog 32 milijard evrov, bi ta dolg vsakemu državljanu naprtil 16.000 evrov. Izračun zgoraj omenjene novinarke predpostavlja, da bo poleg teh 16.000 na povprečnega slovenskega davkoplačevalca padlo še 7.000 evrov, iz česar bi lahko sklepali, da je novinarka t.i. bančno luknjo ocenila na 14 milijard evrov. Številke so impresivne!
 
 
Če opustimo argumente o tem, 
 
  • da so v 25 letih številke zrasle zaradi inflacije; 
  • da je bil nekoč nakup kavča velik strošek, 1.000 evrov (ali npr. za 1.000 dolarjev) pa bi bilo ravno dovolj za nakup avtomobila; 
  • da so današnje plače in življenjski standard v Sloveniji veliko višji kot pred 25 leti (2008 - 91% povprečja EU); 
  • da so druge evropske države zadolžene še bolj kot Slovenija (83% BDP), npr. Japonska 229%, Italija 132%, ZDA 104%, Francija 96% BDP...,
 

potem je treba v Sloveniji kritiko usmeriti predvsem na tiste voditelje in načrtovalce v vladah po letu 2008, ki so se javno in na ves glas posmehovali brezglavemu varčevanju. Ko je pisec teh vrstic prvič slišal ta izrek, sta ga prevzela strah in smeh. Doslej je za brezglavo veljalo zapravljanje.

 

Kot vidimo, težava ne izvira iz slovenskih zelnikov. Pravzaprav se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja, v svoji knjigi Kulturna protislovja kapitalizma pa jo je leta 1976 opisal Daniel Bell. Gre za izum kreditne kartice, ki je izpolnila davno in splošno človeško željo: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,526
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,786
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,281
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,322
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,047
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,331
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 800
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 785
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418