Komentar

Življenje je drugje ali nekoč je bilo vse krasno

Življenje je drugje je naslov romana znamenitega češkega pisatelja Milana Kundere iz leta 1973, pomeni pa, da življenja ni tukaj (v Češkoslovaški sredi 20. stoletja, v socializmu...), ampak drugje, stran od realnosti; da je tukaj življenje bolj ali manj nezanimivo in prazno in da ljudje hrepenijo po drugačnem življenju v drugih krajih in z drugimi ljudmi.

08.07.2016 22:27
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   sfrj   dolg   zadolženost   bdp   krediti

Foto: arhiv Portala PLUS

Pravzaprav se je težava začela v 60. letih prejšnjega stoletja, v svoji knjigi Kulturna protislovja kapitalizma pa jo je leta 1976 opisal Daniel Bell. Gre za izum kreditne kartice, ki je izpolnila davno in splošno človeško željo: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! 

Če se prav spominjam jugoslovanskih in socialističnih časov, je bila takrat domneva, da je pri nas slabo, drugje (čez mejo, na Zahodu...) pa lepo, precej razširjena, morda celo splošno veljavna. Slovenski potrošniki so z veseljem kupovali izdelke iz uvoza ali tiste, o katerih se je govorilo, da so narejeni za izvoz. Danes so takšne domneve redke, če niso povsem izpuhtele. Preudarni ljudje to razumejo kot napredek: lepo je tudi pri nas. Toda vse več je takšnih, ki so se - na piscu teh vrstic neznan način - prebili do spoznanja, da je bilo nekoč (v Jugoslaviji, v socializmu) vse krasno. O dejanskem obstoju takšnih pojavov pričajo tudi nekatere nove stranke, ki si obetajo vrnitev socializma.
 
Televizijska novinarka, ki pripravlja zanimive oddaje in jo spoštujem, mi je poslala sporočilo, ki vsebuje naslednjo domnevo: "Danes je na moji glavi, (na meni) kot Slovenki, 23-krat večji dolg kot takrat, ko sem bila še v Jugoslaviji. Takrat sem bila dolžna za en dober kavč, danes sem za en zelo dober avto..."
 
Gre za tehtno in politično občutljivo vprašanje, saj se na njegovi podlagi oz. okrog njega ustvarjajo vse mogoče teorije, predvsem pa teorija, kako lepo nam je bilo v Jugoslaviji in kako slabo nam gre v samostojni Sloveniji.
 
To vprašanje je povezano s kopico drugih vprašanj. Na primer:
 
1. Koliko so bili - na primer leta 1991 - (na glavo prebivalca) zadolženi državljani Jugoslavije?
 
2. Kdo naj bi odplačal te dolgove
 
3. Kolikšen del jugoslovanskega dolga pripada Sloveniji?
 
4. Kolikšen del jugoslovanskega premoženja je podedovala Slovenija?
 
5. Koliko znaša slovenski javni dolg?
 
6. Koliko dolgov slovenskih bank in podjetij bodo morali plačati slovenski davkoplačevalci?
 
 
In končno: ali je pravilen novinarkin izračun, da je danes na njeni glavi 23-krat večji dolg kot takrat, ko je živela v Jugoslaviji? In čisto na koncu: ali bodo vsi državljani Slovenije enako obremenjeni z odplačevanjem slovenskih dolgov? Ali bodo revni plačali manj, enako ali več kot bogati?
 
 
Leta 2010 je Slobodna Dalmacija poročala, da dolgovi naslednic Jugoslavije znašajo skupaj 112 milijard evrov. Časnik trdi, da "je Slovenija konec leta 2009 ustvarila 39 milijard evrov zunanjega dolga, pri čemer naj bi na državo odpadlo 34 odstotkov oziroma 13,3 milijarde evrov dolga". Ocene jugoslovanskega in slovenskega dolga so sicer različne. Jugoslavija naj bi bila ob svojem koncu dolžna med 15 in 16 milijardami $ (13.5 - 14.4 milijard evrov), slovenski delež pa naj bi bil med 1.415 in 2.700 milijoni $ (1,3 - 2,4 milijarde evrov). Delež povprečnega Slovenca bi, v primeru da 2 milijardi evrov razdelimo na 2 milijona državljanov, znašal - recimo - 1.000 evrov.
 
Če slovenski javni dolg danes znaša okrog 32 milijard evrov, bi ta dolg vsakemu državljanu naprtil 16.000 evrov. Izračun zgoraj omenjene novinarke predpostavlja, da bo poleg teh 16.000 na povprečnega slovenskega davkoplačevalca padlo še 7.000 evrov, iz česar bi lahko sklepali, da je novinarka t.i. bančno luknjo ocenila na 14 milijard evrov. Številke so impresivne!
 
 
Če opustimo argumente o tem, 
 
  • da so v 25 letih številke zrasle zaradi inflacije; 
  • da je bil nekoč nakup kavča velik strošek, 1.000 evrov (ali npr. za 1.000 dolarjev) pa bi bilo ravno dovolj za nakup avtomobila; 
  • da so današnje plače in življenjski standard v Sloveniji veliko višji kot pred 25 leti (2008 - 91% povprečja EU); 
  • da so druge evropske države zadolžene še bolj kot Slovenija (83% BDP), npr. Japonska 229%, Italija 132%, ZDA 104%, Francija 96% BDP...,
 

potem je treba v Sloveniji kritiko usmeriti predvsem na tiste voditelje in načrtovalce v vladah po letu 2008, ki so se javno in na ves glas posmehovali brezglavemu varčevanju. Ko je pisec teh vrstic prvič slišal ta izrek, sta ga prevzela strah in smeh. Doslej je za brezglavo veljalo zapravljanje.

 

Kot vidimo, težava ne izvira iz slovenskih zelnikov. Pravzaprav se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja, v svoji knjigi Kulturna protislovja kapitalizma pa jo je leta 1976 opisal Daniel Bell. Gre za izum kreditne kartice, ki je izpolnila davno in splošno človeško željo: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,887
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,716
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,041
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,619
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,823
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,019
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,810
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,382
09/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 957
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,010