Komentar

Življenje je drugje ali nekoč je bilo vse krasno

Življenje je drugje je naslov romana znamenitega češkega pisatelja Milana Kundere iz leta 1973, pomeni pa, da življenja ni tukaj (v Češkoslovaški sredi 20. stoletja, v socializmu...), ampak drugje, stran od realnosti; da je tukaj življenje bolj ali manj nezanimivo in prazno in da ljudje hrepenijo po drugačnem življenju v drugih krajih in z drugimi ljudmi.

08.07.2016 22:27
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   slovenija   sfrj   dolg   zadolženost   bdp   krediti

Foto: arhiv Portala PLUS

Pravzaprav se je težava začela v 60. letih prejšnjega stoletja, v svoji knjigi Kulturna protislovja kapitalizma pa jo je leta 1976 opisal Daniel Bell. Gre za izum kreditne kartice, ki je izpolnila davno in splošno človeško željo: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! 

Če se prav spominjam jugoslovanskih in socialističnih časov, je bila takrat domneva, da je pri nas slabo, drugje (čez mejo, na Zahodu...) pa lepo, precej razširjena, morda celo splošno veljavna. Slovenski potrošniki so z veseljem kupovali izdelke iz uvoza ali tiste, o katerih se je govorilo, da so narejeni za izvoz. Danes so takšne domneve redke, če niso povsem izpuhtele. Preudarni ljudje to razumejo kot napredek: lepo je tudi pri nas. Toda vse več je takšnih, ki so se - na piscu teh vrstic neznan način - prebili do spoznanja, da je bilo nekoč (v Jugoslaviji, v socializmu) vse krasno. O dejanskem obstoju takšnih pojavov pričajo tudi nekatere nove stranke, ki si obetajo vrnitev socializma.
 
Televizijska novinarka, ki pripravlja zanimive oddaje in jo spoštujem, mi je poslala sporočilo, ki vsebuje naslednjo domnevo: "Danes je na moji glavi, (na meni) kot Slovenki, 23-krat večji dolg kot takrat, ko sem bila še v Jugoslaviji. Takrat sem bila dolžna za en dober kavč, danes sem za en zelo dober avto..."
 
Gre za tehtno in politično občutljivo vprašanje, saj se na njegovi podlagi oz. okrog njega ustvarjajo vse mogoče teorije, predvsem pa teorija, kako lepo nam je bilo v Jugoslaviji in kako slabo nam gre v samostojni Sloveniji.
 
To vprašanje je povezano s kopico drugih vprašanj. Na primer:
 
1. Koliko so bili - na primer leta 1991 - (na glavo prebivalca) zadolženi državljani Jugoslavije?
 
2. Kdo naj bi odplačal te dolgove
 
3. Kolikšen del jugoslovanskega dolga pripada Sloveniji?
 
4. Kolikšen del jugoslovanskega premoženja je podedovala Slovenija?
 
5. Koliko znaša slovenski javni dolg?
 
6. Koliko dolgov slovenskih bank in podjetij bodo morali plačati slovenski davkoplačevalci?
 
 
In končno: ali je pravilen novinarkin izračun, da je danes na njeni glavi 23-krat večji dolg kot takrat, ko je živela v Jugoslaviji? In čisto na koncu: ali bodo vsi državljani Slovenije enako obremenjeni z odplačevanjem slovenskih dolgov? Ali bodo revni plačali manj, enako ali več kot bogati?
 
 
Leta 2010 je Slobodna Dalmacija poročala, da dolgovi naslednic Jugoslavije znašajo skupaj 112 milijard evrov. Časnik trdi, da "je Slovenija konec leta 2009 ustvarila 39 milijard evrov zunanjega dolga, pri čemer naj bi na državo odpadlo 34 odstotkov oziroma 13,3 milijarde evrov dolga". Ocene jugoslovanskega in slovenskega dolga so sicer različne. Jugoslavija naj bi bila ob svojem koncu dolžna med 15 in 16 milijardami $ (13.5 - 14.4 milijard evrov), slovenski delež pa naj bi bil med 1.415 in 2.700 milijoni $ (1,3 - 2,4 milijarde evrov). Delež povprečnega Slovenca bi, v primeru da 2 milijardi evrov razdelimo na 2 milijona državljanov, znašal - recimo - 1.000 evrov.
 
Če slovenski javni dolg danes znaša okrog 32 milijard evrov, bi ta dolg vsakemu državljanu naprtil 16.000 evrov. Izračun zgoraj omenjene novinarke predpostavlja, da bo poleg teh 16.000 na povprečnega slovenskega davkoplačevalca padlo še 7.000 evrov, iz česar bi lahko sklepali, da je novinarka t.i. bančno luknjo ocenila na 14 milijard evrov. Številke so impresivne!
 
 
Če opustimo argumente o tem, 
 
  • da so v 25 letih številke zrasle zaradi inflacije; 
  • da je bil nekoč nakup kavča velik strošek, 1.000 evrov (ali npr. za 1.000 dolarjev) pa bi bilo ravno dovolj za nakup avtomobila; 
  • da so današnje plače in življenjski standard v Sloveniji veliko višji kot pred 25 leti (2008 - 91% povprečja EU); 
  • da so druge evropske države zadolžene še bolj kot Slovenija (83% BDP), npr. Japonska 229%, Italija 132%, ZDA 104%, Francija 96% BDP...,
 

potem je treba v Sloveniji kritiko usmeriti predvsem na tiste voditelje in načrtovalce v vladah po letu 2008, ki so se javno in na ves glas posmehovali brezglavemu varčevanju. Ko je pisec teh vrstic prvič slišal ta izrek, sta ga prevzela strah in smeh. Doslej je za brezglavo veljalo zapravljanje.

 

Kot vidimo, težava ne izvira iz slovenskih zelnikov. Pravzaprav se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja, v svoji knjigi Kulturna protislovja kapitalizma pa jo je leta 1976 opisal Daniel Bell. Gre za izum kreditne kartice, ki je izpolnila davno in splošno človeško željo: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
3
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.760
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.489
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.843
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.595
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.767
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.361
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.246