Komentar

Urbani Trst je leva stran slovenskih možganov

V tržaškem zaledju bo vedno obstajala slovenska pozitivna ruralna energija, toda ta ne bo nikoli formativna, ker je odvisna od svojih religioznih in etnogenetskih vzorcev. Prehod v znanje zmore le urbani slovenski Trst. Trst Primoža Trubarja, gradbenikov družine Martelanc ter Borisa Pahorja.

03.07.2016 07:29
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   trst   slovenci   slovanstvo   muzej moderne umetnosi   narodni dom   boris pahor

Foto: arhiv Portala PLUS

Umetnostna politika je v Trstu združila energetske tokove slovenske in slovanske skupnosti skupaj z razsvetljenimi posamezniki. Z institucijo in inteligenco. Te imajo temeljno vlogo pri vzpostavljanju umetnostne politike. Jebeš kulturno politiko.

To ni tekst o obujanju panslovanskega gibanja na Slovenskem sredi panevropskih dinamik, ki želijo resetirati trenutno vseevropsko krizo! To je tekst o suverenosti skozi politiko umetnosti. Samo vrhunski duhovi iz svojega vrednostnega središča gradijo duhovno navpičnico. Ta jih dela neodvisne. Vse ostalo je natura: eden proti drugemu. Poglejmo si od blizu muzeje sodobnih umetnosti v metropolah. Ti že desetletja opravljajo sekularne naloge s podobno funkcijo, kot so jih v preteklosti opravljali religiozni hramovi. Prek metafizike povezujejo občestvo z etiko. Nadomeščajo obredja religij, tako večjega kot manjšega formata; v Madridu, Rimu ali Moskvi. Družine ob koncu tedna muzeje obiskujejo kakor so v preteklosti obiskovale nedeljske sakralne obrede. Z otroci čakajo v dolgih vrstah na vstop v transcendentno. Dobesedno. Skupinsko prestopijo prag iz normativne resničnosti v prostor izčiščenih umetniških tendenc. Razstave jih povežejo z metafizičnimi umetniškimi koncepti v vzporedne umetniške volumne. Tu govorimo o milijonih obiskovalcev v enem samem muzeju! V Ljubljani procesa prevzemanja nalog sekularnih institucij od sakralnega sveta skoraj ne poznamo. Vsaj ne v takšni obliki kot je ta prisoten po svetu, v Moskvi, Madridu ali Rimu. Zakaj je tako? Povejmo razločno, da bo takoj jasno, da ne govorimo o problemih poslovanja ali programiranja direktoratov muzejev, kaj šele o dvomljivih poklicnih izbirah kustosov. Vse to slovenski muzeji oblikujejo več kot odlično. S primerjalno kvaliteto izvajajo svoje programe tako kot v Kapitaliji, samo da v Ljubljani rezultirajo v nasprotne učinke. Pa ne moreš verjeti! Nacionalne galerije v Moskvi, Madridu in Rimu v svojem okrilju organizirajo razstave sodobnih umetnosti tudi zato, da se jim poveča obisk. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da mlajšemu delu skupnosti oblikujejo okus lepega v odnosu do preteklega, odraslo skupnost pa spomnijo na njihovo zdavnaj izgubljeno občutljivost skozi aktualno umetnost. Tako lahko obiskovalec v katedrali umetnosti razume svet in dom kot etično celoto. Muzeji nas vključujejo v procese oblikovanja lepega, predvsem urbanega.

 

Zakaj v Ljubljani ni bilo nikoli - ne v Moderni galeriji, ne v Muzeju sodobne umetnosti - vsakodnevno množic obiskovalcev? Vsaj ne na ta način kot se to dogaja v Moskvi, Madridu in Rimu. O tem sem premišljeval pred tedni v galeriji Garaža v Gorki parku v Moskvi. Obiskovalci galerijo Garaža obiskujejo v dolgih procesijah. Usmeril sem pogled iz Moskve proti Ljubljani in prek nje naprej v Trst. Usmeril sem pogled v slovensko in slovansko skupnost v Trstu. Ta je bil pred prvo svetovno vojno kozmpolitski.

 

Naj vas še enkrat opomnim, da to ni tekst o obujanju panslovanskega gibanja na Slovenskem. To je tekst o slovenski umetniški politiki, predstavljen skozi idejo muzeja sodobne umetnosti. Ideja, da je sekularni muzej zamenjava za religiozne hramove, pa je emancipatorna. Pomembna je za oblikovanje novoveške tehnološke planetarne mitologije. Kako iz moskovske perspektive deluje izbira umetniške politike na slovenski mikroravni ali na slovanski makroravni? Kakšne naprave smo namestili v naša mesta, da minimaliziramo ruralne nacionalistične ekstreme in potencialne domovinske brutalnosti? Kako se lahko izognemo, da postanemo prizorišče antagonizmov? Katere so duhovne značilnosti, strukturna orodja in razlike med Ljubljano, Moskvo, Madridom in Rimom? V številu prebivalcev? To hipotezo v hipu razbije muzej MART (Il Museo di Arte moderna e contemporanea di Trento) v Roveretu, ki pozna množice obiskovalcev, podobne metropolitanskim. Ravno zato si bom v danšnjem komentarju pomagal s slovenskim urbanim Trstom, ker je ta pomeben podaljšek naše identitete, ker so tržaška stremljenja naša leva stran možganov. Tudi zato je pomembno ozaveščanje pomena slovenskega urbanega Trsta. Elite Kapitalije to natančno razumejo, zato temu primerno oblikujejo obrambo svojega Trsta. Ste bili kdaj v Moderni galeriji v Milanu? Ali ste videli načrte Daniela Libeskinda za novo Moderno galerijo v Milanu ali pa ste že bili v prej imenovanem muzeju MART v Roveretu? Ali ste že bili v templju Monte Grisa nad Trstom? Zakaj Kapitalija razume kardinalne nevrone, Slovenija pa tega ne zmore?

 

V tržaškem zaledju bo vedno obstajala slovenska pozitivna ruralna energija, toda ta ne bo nikoli formativna, ker je odvisna od svojih religioznih in etnogenetskih vzorcev. Prehod v znanje zmore le urbani slovenski Trst. Trst Primoža Trubarja, gradbenika Martelanca ter Borisa Pahorja. Trst, ki zna uveljavljati svoje formativne talente. Ne morete si predstavljati kako je na začetku prejšnjega stoletja deloval fenomen arhitekta Eduarda Stepančiča, ko se je s svojim sodobnim telesom sprehodil čez trg Oberdan.

 

Digresija: iredentist Guglielmo Oberdan, katerega ime nosi osrednji trg v Trstu, je bil po materi Slovenec. Odilo Globočnik, ki se je rodil v Trstu, pa je bil po rodu iz Tržiča. Na koncu svoje neslavne partijske kariere je postal komandant tržaškega koncentracijskega taborišča Rižarna. V njem je pobijal tudi Slovence. Konec digresije.

 

Zelo pomembno je razumeti slovenski in slovanski Trst. Slovenci so do prve svetovne vojne v njem ustanovili malo več kot tristo organizacij različnih tipov. To je bilo pred davnimi časi. Kdaj je že bilo tako: gradnja Narodnega doma je bila končana leta 1904. To je bila prva in edina premišljena urbana vertikala, kardinalni nevron sredi mestnega jedra. Na mikroravni je bil Narodni dom oddajnik krepitve slovenske samozavesti ter podjetnosti njenega duha, na drugi strani pa je bil združevalec slovanske duhovnosti. Vse to se je odigralo z natančnim operativnim načrtom. Zakaj je to danes nemogoče? Ali ni slovenskih organizacij, ni slovenskih podjetnikov, ni slovanskega združevanja?

 

Razmere v monarhiji so takrat prisilile vse slovanske dejavnike, da so se združili v umetniški potezi. Umetnost! Umetnost! Umetnost, troli! V tistem času se je sredi kozmopolitskega mesta že napovedovala agresivna iredenta. Kapitalija je v Trstu s svojim jezikom razpihovala nacionalistično priključitveno patetiko. Moralizem, domoljubje, sentimentalizem, romanitični manirizem iredentizma, ki bo ravnokar začel poniževati slovane s sužnji, "slavi ščavi".

 

Še vedno smo v Trstu pred prvo svetovno vojno.

 

Ne vem, če se zavedate, da Prešernova paradigma v Kapitaliji skoraj ni bila vidna, več je je bilo v Moskvi kot med uporabniki umetnosti v Kapitaliji. Oglejte si še enkrat v Trstu ulico in stavbo, v kateri je imel Ivan Cankar predavanje "Očiščeni in pomlajeni". V letih pred prvo svetovno vojno je bil Trst še vedno kozmopolitsko orientirano mesto, predvsem zaradi dinamike in logike, ki jo je narekovalo osrednje pristanišče monarhije, istočasno pa je bil to laboratorij slovanske kozmopolitskosti in slovanskega sodelovanja. V Narodnem domu se je razvijalo skupno slovansko vzorčenje, ki bo v naslednjih letih Slovencem omogočilo mnogotere emancipatorne procese. Tudi s pomočjo Kosovela in Černigoja, s pomočjo Prešernove in Kosovelove brigade.

 

Umetnostna politika je v Trstu združila energetske tokove slovenske in slovanske skupnosti skupaj z razsvetljenimi posamezniki. Z institucijo in inteligenco. Te imajo temeljno vlogo pri vzpostavljanju umetnostne politike. Jebeš kulturno politiko.

 

Hramba. Hramovi.

 

Konec je prve svetovne vojne. Narodni dom gori, novega pa nismo izumili. Brez ironije: Ali so Slovenci v Trstu kdaj pomislili, da bi v XXI. stoletju zgradili Muzej sodobne umetnosti, glede na to, da so tržaški modernistični umetniki izoblikovali kongenialno umetnino "Tržaški konstruktivistični ambient" planetarnega formata? Mogoče pa bi zgradili avtentično stolpnico, vertikalno Gledališče množice (Teater Masse), ki ga je leta 1927 predlagal Avgust Černigoj. Samo zato, da bi se s svojo kozmopolitsko logiko in izborjeno suverenostjo združili tudi s Kapitalijo v skupnem etičnem! Menim, da bi množice stale v vrsti pred muzejem sodobne umetnosti v Trstu, da si ogledajo veliko razstavo Damiena Hirsta!

 

Z rahlo ironijo: Na koncu z lahkoto sprejmem tudi misel, da muzeji niso izoblikovani zato, da bi jih obiskovalci sploh obiskovali. Lahko se brez zadržka strinjam, da so izoblikovani zato, da nam ohranjajo spomin, preoblikovan v stil. Naj živijo arhivi! Svetujem vam, da poiščite v arhivu manifest skupine mladih tržaških akademikov Ypsilon iz začetka šestdesetih let preteklega stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
4
26.01.2021 07:00
Zaskrbljeni ljudje so pisali in govorili o današnjem stanju demokracije. Tisti, ki smo nekaj časa preživeli v Združenih državah, ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
13
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.981
02/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.888
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.964
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.921
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.987
06/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.222
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.365
08/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.413
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 879
10/
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 810