Komentar

Urbani Trst je leva stran slovenskih možganov

V tržaškem zaledju bo vedno obstajala slovenska pozitivna ruralna energija, toda ta ne bo nikoli formativna, ker je odvisna od svojih religioznih in etnogenetskih vzorcev. Prehod v znanje zmore le urbani slovenski Trst. Trst Primoža Trubarja, gradbenikov družine Martelanc ter Borisa Pahorja.

03.07.2016 07:29
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   trst   slovenci   slovanstvo   muzej moderne umetnosi   narodni dom   boris pahor

Foto: arhiv Portala PLUS

Umetnostna politika je v Trstu združila energetske tokove slovenske in slovanske skupnosti skupaj z razsvetljenimi posamezniki. Z institucijo in inteligenco. Te imajo temeljno vlogo pri vzpostavljanju umetnostne politike. Jebeš kulturno politiko.

To ni tekst o obujanju panslovanskega gibanja na Slovenskem sredi panevropskih dinamik, ki želijo resetirati trenutno vseevropsko krizo! To je tekst o suverenosti skozi politiko umetnosti. Samo vrhunski duhovi iz svojega vrednostnega središča gradijo duhovno navpičnico. Ta jih dela neodvisne. Vse ostalo je natura: eden proti drugemu. Poglejmo si od blizu muzeje sodobnih umetnosti v metropolah. Ti že desetletja opravljajo sekularne naloge s podobno funkcijo, kot so jih v preteklosti opravljali religiozni hramovi. Prek metafizike povezujejo občestvo z etiko. Nadomeščajo obredja religij, tako večjega kot manjšega formata; v Madridu, Rimu ali Moskvi. Družine ob koncu tedna muzeje obiskujejo kakor so v preteklosti obiskovale nedeljske sakralne obrede. Z otroci čakajo v dolgih vrstah na vstop v transcendentno. Dobesedno. Skupinsko prestopijo prag iz normativne resničnosti v prostor izčiščenih umetniških tendenc. Razstave jih povežejo z metafizičnimi umetniškimi koncepti v vzporedne umetniške volumne. Tu govorimo o milijonih obiskovalcev v enem samem muzeju! V Ljubljani procesa prevzemanja nalog sekularnih institucij od sakralnega sveta skoraj ne poznamo. Vsaj ne v takšni obliki kot je ta prisoten po svetu, v Moskvi, Madridu ali Rimu. Zakaj je tako? Povejmo razločno, da bo takoj jasno, da ne govorimo o problemih poslovanja ali programiranja direktoratov muzejev, kaj šele o dvomljivih poklicnih izbirah kustosov. Vse to slovenski muzeji oblikujejo več kot odlično. S primerjalno kvaliteto izvajajo svoje programe tako kot v Kapitaliji, samo da v Ljubljani rezultirajo v nasprotne učinke. Pa ne moreš verjeti! Nacionalne galerije v Moskvi, Madridu in Rimu v svojem okrilju organizirajo razstave sodobnih umetnosti tudi zato, da se jim poveča obisk. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da mlajšemu delu skupnosti oblikujejo okus lepega v odnosu do preteklega, odraslo skupnost pa spomnijo na njihovo zdavnaj izgubljeno občutljivost skozi aktualno umetnost. Tako lahko obiskovalec v katedrali umetnosti razume svet in dom kot etično celoto. Muzeji nas vključujejo v procese oblikovanja lepega, predvsem urbanega.

 

Zakaj v Ljubljani ni bilo nikoli - ne v Moderni galeriji, ne v Muzeju sodobne umetnosti - vsakodnevno množic obiskovalcev? Vsaj ne na ta način kot se to dogaja v Moskvi, Madridu in Rimu. O tem sem premišljeval pred tedni v galeriji Garaža v Gorki parku v Moskvi. Obiskovalci galerijo Garaža obiskujejo v dolgih procesijah. Usmeril sem pogled iz Moskve proti Ljubljani in prek nje naprej v Trst. Usmeril sem pogled v slovensko in slovansko skupnost v Trstu. Ta je bil pred prvo svetovno vojno kozmpolitski.

 

Naj vas še enkrat opomnim, da to ni tekst o obujanju panslovanskega gibanja na Slovenskem. To je tekst o slovenski umetniški politiki, predstavljen skozi idejo muzeja sodobne umetnosti. Ideja, da je sekularni muzej zamenjava za religiozne hramove, pa je emancipatorna. Pomembna je za oblikovanje novoveške tehnološke planetarne mitologije. Kako iz moskovske perspektive deluje izbira umetniške politike na slovenski mikroravni ali na slovanski makroravni? Kakšne naprave smo namestili v naša mesta, da minimaliziramo ruralne nacionalistične ekstreme in potencialne domovinske brutalnosti? Kako se lahko izognemo, da postanemo prizorišče antagonizmov? Katere so duhovne značilnosti, strukturna orodja in razlike med Ljubljano, Moskvo, Madridom in Rimom? V številu prebivalcev? To hipotezo v hipu razbije muzej MART (Il Museo di Arte moderna e contemporanea di Trento) v Roveretu, ki pozna množice obiskovalcev, podobne metropolitanskim. Ravno zato si bom v danšnjem komentarju pomagal s slovenskim urbanim Trstom, ker je ta pomeben podaljšek naše identitete, ker so tržaška stremljenja naša leva stran možganov. Tudi zato je pomembno ozaveščanje pomena slovenskega urbanega Trsta. Elite Kapitalije to natančno razumejo, zato temu primerno oblikujejo obrambo svojega Trsta. Ste bili kdaj v Moderni galeriji v Milanu? Ali ste videli načrte Daniela Libeskinda za novo Moderno galerijo v Milanu ali pa ste že bili v prej imenovanem muzeju MART v Roveretu? Ali ste že bili v templju Monte Grisa nad Trstom? Zakaj Kapitalija razume kardinalne nevrone, Slovenija pa tega ne zmore?

 

V tržaškem zaledju bo vedno obstajala slovenska pozitivna ruralna energija, toda ta ne bo nikoli formativna, ker je odvisna od svojih religioznih in etnogenetskih vzorcev. Prehod v znanje zmore le urbani slovenski Trst. Trst Primoža Trubarja, gradbenika Martelanca ter Borisa Pahorja. Trst, ki zna uveljavljati svoje formativne talente. Ne morete si predstavljati kako je na začetku prejšnjega stoletja deloval fenomen arhitekta Eduarda Stepančiča, ko se je s svojim sodobnim telesom sprehodil čez trg Oberdan.

 

Digresija: iredentist Guglielmo Oberdan, katerega ime nosi osrednji trg v Trstu, je bil po materi Slovenec. Odilo Globočnik, ki se je rodil v Trstu, pa je bil po rodu iz Tržiča. Na koncu svoje neslavne partijske kariere je postal komandant tržaškega koncentracijskega taborišča Rižarna. V njem je pobijal tudi Slovence. Konec digresije.

 

Zelo pomembno je razumeti slovenski in slovanski Trst. Slovenci so do prve svetovne vojne v njem ustanovili malo več kot tristo organizacij različnih tipov. To je bilo pred davnimi časi. Kdaj je že bilo tako: gradnja Narodnega doma je bila končana leta 1904. To je bila prva in edina premišljena urbana vertikala, kardinalni nevron sredi mestnega jedra. Na mikroravni je bil Narodni dom oddajnik krepitve slovenske samozavesti ter podjetnosti njenega duha, na drugi strani pa je bil združevalec slovanske duhovnosti. Vse to se je odigralo z natančnim operativnim načrtom. Zakaj je to danes nemogoče? Ali ni slovenskih organizacij, ni slovenskih podjetnikov, ni slovanskega združevanja?

 

Razmere v monarhiji so takrat prisilile vse slovanske dejavnike, da so se združili v umetniški potezi. Umetnost! Umetnost! Umetnost, troli! V tistem času se je sredi kozmopolitskega mesta že napovedovala agresivna iredenta. Kapitalija je v Trstu s svojim jezikom razpihovala nacionalistično priključitveno patetiko. Moralizem, domoljubje, sentimentalizem, romanitični manirizem iredentizma, ki bo ravnokar začel poniževati slovane s sužnji, "slavi ščavi".

 

Še vedno smo v Trstu pred prvo svetovno vojno.

 

Ne vem, če se zavedate, da Prešernova paradigma v Kapitaliji skoraj ni bila vidna, več je je bilo v Moskvi kot med uporabniki umetnosti v Kapitaliji. Oglejte si še enkrat v Trstu ulico in stavbo, v kateri je imel Ivan Cankar predavanje "Očiščeni in pomlajeni". V letih pred prvo svetovno vojno je bil Trst še vedno kozmopolitsko orientirano mesto, predvsem zaradi dinamike in logike, ki jo je narekovalo osrednje pristanišče monarhije, istočasno pa je bil to laboratorij slovanske kozmopolitskosti in slovanskega sodelovanja. V Narodnem domu se je razvijalo skupno slovansko vzorčenje, ki bo v naslednjih letih Slovencem omogočilo mnogotere emancipatorne procese. Tudi s pomočjo Kosovela in Černigoja, s pomočjo Prešernove in Kosovelove brigade.

 

Umetnostna politika je v Trstu združila energetske tokove slovenske in slovanske skupnosti skupaj z razsvetljenimi posamezniki. Z institucijo in inteligenco. Te imajo temeljno vlogo pri vzpostavljanju umetnostne politike. Jebeš kulturno politiko.

 

Hramba. Hramovi.

 

Konec je prve svetovne vojne. Narodni dom gori, novega pa nismo izumili. Brez ironije: Ali so Slovenci v Trstu kdaj pomislili, da bi v XXI. stoletju zgradili Muzej sodobne umetnosti, glede na to, da so tržaški modernistični umetniki izoblikovali kongenialno umetnino "Tržaški konstruktivistični ambient" planetarnega formata? Mogoče pa bi zgradili avtentično stolpnico, vertikalno Gledališče množice (Teater Masse), ki ga je leta 1927 predlagal Avgust Černigoj. Samo zato, da bi se s svojo kozmopolitsko logiko in izborjeno suverenostjo združili tudi s Kapitalijo v skupnem etičnem! Menim, da bi množice stale v vrsti pred muzejem sodobne umetnosti v Trstu, da si ogledajo veliko razstavo Damiena Hirsta!

 

Z rahlo ironijo: Na koncu z lahkoto sprejmem tudi misel, da muzeji niso izoblikovani zato, da bi jih obiskovalci sploh obiskovali. Lahko se brez zadržka strinjam, da so izoblikovani zato, da nam ohranjajo spomin, preoblikovan v stil. Naj živijo arhivi! Svetujem vam, da poiščite v arhivu manifest skupine mladih tržaških akademikov Ypsilon iz začetka šestdesetih let preteklega stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
5
23.06.2021 22:23
V zadnjih 30 letih sem dobila toliko polen pod noge, da sem glede ogrevanja preskrbljena do konca življenja. Naučila sem se na ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
13
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
12
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 3.048
02/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.551
03/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.873
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.485
05/
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
Uredništvo
Ogledov: 1.018
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 940
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 921
08/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 680
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 686
10/
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
Ana Jud
Ogledov: 443