Komentar

Urbani Trst je leva stran slovenskih možganov

V tržaškem zaledju bo vedno obstajala slovenska pozitivna ruralna energija, toda ta ne bo nikoli formativna, ker je odvisna od svojih religioznih in etnogenetskih vzorcev. Prehod v znanje zmore le urbani slovenski Trst. Trst Primoža Trubarja, gradbenikov družine Martelanc ter Borisa Pahorja.

03.07.2016 07:29
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   trst   slovenci   slovanstvo   muzej moderne umetnosi   narodni dom   boris pahor

Foto: arhiv Portala PLUS

Umetnostna politika je v Trstu združila energetske tokove slovenske in slovanske skupnosti skupaj z razsvetljenimi posamezniki. Z institucijo in inteligenco. Te imajo temeljno vlogo pri vzpostavljanju umetnostne politike. Jebeš kulturno politiko.

To ni tekst o obujanju panslovanskega gibanja na Slovenskem sredi panevropskih dinamik, ki želijo resetirati trenutno vseevropsko krizo! To je tekst o suverenosti skozi politiko umetnosti. Samo vrhunski duhovi iz svojega vrednostnega središča gradijo duhovno navpičnico. Ta jih dela neodvisne. Vse ostalo je natura: eden proti drugemu. Poglejmo si od blizu muzeje sodobnih umetnosti v metropolah. Ti že desetletja opravljajo sekularne naloge s podobno funkcijo, kot so jih v preteklosti opravljali religiozni hramovi. Prek metafizike povezujejo občestvo z etiko. Nadomeščajo obredja religij, tako večjega kot manjšega formata; v Madridu, Rimu ali Moskvi. Družine ob koncu tedna muzeje obiskujejo kakor so v preteklosti obiskovale nedeljske sakralne obrede. Z otroci čakajo v dolgih vrstah na vstop v transcendentno. Dobesedno. Skupinsko prestopijo prag iz normativne resničnosti v prostor izčiščenih umetniških tendenc. Razstave jih povežejo z metafizičnimi umetniškimi koncepti v vzporedne umetniške volumne. Tu govorimo o milijonih obiskovalcev v enem samem muzeju! V Ljubljani procesa prevzemanja nalog sekularnih institucij od sakralnega sveta skoraj ne poznamo. Vsaj ne v takšni obliki kot je ta prisoten po svetu, v Moskvi, Madridu ali Rimu. Zakaj je tako? Povejmo razločno, da bo takoj jasno, da ne govorimo o problemih poslovanja ali programiranja direktoratov muzejev, kaj šele o dvomljivih poklicnih izbirah kustosov. Vse to slovenski muzeji oblikujejo več kot odlično. S primerjalno kvaliteto izvajajo svoje programe tako kot v Kapitaliji, samo da v Ljubljani rezultirajo v nasprotne učinke. Pa ne moreš verjeti! Nacionalne galerije v Moskvi, Madridu in Rimu v svojem okrilju organizirajo razstave sodobnih umetnosti tudi zato, da se jim poveča obisk. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da mlajšemu delu skupnosti oblikujejo okus lepega v odnosu do preteklega, odraslo skupnost pa spomnijo na njihovo zdavnaj izgubljeno občutljivost skozi aktualno umetnost. Tako lahko obiskovalec v katedrali umetnosti razume svet in dom kot etično celoto. Muzeji nas vključujejo v procese oblikovanja lepega, predvsem urbanega.

 

Zakaj v Ljubljani ni bilo nikoli - ne v Moderni galeriji, ne v Muzeju sodobne umetnosti - vsakodnevno množic obiskovalcev? Vsaj ne na ta način kot se to dogaja v Moskvi, Madridu in Rimu. O tem sem premišljeval pred tedni v galeriji Garaža v Gorki parku v Moskvi. Obiskovalci galerijo Garaža obiskujejo v dolgih procesijah. Usmeril sem pogled iz Moskve proti Ljubljani in prek nje naprej v Trst. Usmeril sem pogled v slovensko in slovansko skupnost v Trstu. Ta je bil pred prvo svetovno vojno kozmpolitski.

 

Naj vas še enkrat opomnim, da to ni tekst o obujanju panslovanskega gibanja na Slovenskem. To je tekst o slovenski umetniški politiki, predstavljen skozi idejo muzeja sodobne umetnosti. Ideja, da je sekularni muzej zamenjava za religiozne hramove, pa je emancipatorna. Pomembna je za oblikovanje novoveške tehnološke planetarne mitologije. Kako iz moskovske perspektive deluje izbira umetniške politike na slovenski mikroravni ali na slovanski makroravni? Kakšne naprave smo namestili v naša mesta, da minimaliziramo ruralne nacionalistične ekstreme in potencialne domovinske brutalnosti? Kako se lahko izognemo, da postanemo prizorišče antagonizmov? Katere so duhovne značilnosti, strukturna orodja in razlike med Ljubljano, Moskvo, Madridom in Rimom? V številu prebivalcev? To hipotezo v hipu razbije muzej MART (Il Museo di Arte moderna e contemporanea di Trento) v Roveretu, ki pozna množice obiskovalcev, podobne metropolitanskim. Ravno zato si bom v danšnjem komentarju pomagal s slovenskim urbanim Trstom, ker je ta pomeben podaljšek naše identitete, ker so tržaška stremljenja naša leva stran možganov. Tudi zato je pomembno ozaveščanje pomena slovenskega urbanega Trsta. Elite Kapitalije to natančno razumejo, zato temu primerno oblikujejo obrambo svojega Trsta. Ste bili kdaj v Moderni galeriji v Milanu? Ali ste videli načrte Daniela Libeskinda za novo Moderno galerijo v Milanu ali pa ste že bili v prej imenovanem muzeju MART v Roveretu? Ali ste že bili v templju Monte Grisa nad Trstom? Zakaj Kapitalija razume kardinalne nevrone, Slovenija pa tega ne zmore?

 

V tržaškem zaledju bo vedno obstajala slovenska pozitivna ruralna energija, toda ta ne bo nikoli formativna, ker je odvisna od svojih religioznih in etnogenetskih vzorcev. Prehod v znanje zmore le urbani slovenski Trst. Trst Primoža Trubarja, gradbenika Martelanca ter Borisa Pahorja. Trst, ki zna uveljavljati svoje formativne talente. Ne morete si predstavljati kako je na začetku prejšnjega stoletja deloval fenomen arhitekta Eduarda Stepančiča, ko se je s svojim sodobnim telesom sprehodil čez trg Oberdan.

 

Digresija: iredentist Guglielmo Oberdan, katerega ime nosi osrednji trg v Trstu, je bil po materi Slovenec. Odilo Globočnik, ki se je rodil v Trstu, pa je bil po rodu iz Tržiča. Na koncu svoje neslavne partijske kariere je postal komandant tržaškega koncentracijskega taborišča Rižarna. V njem je pobijal tudi Slovence. Konec digresije.

 

Zelo pomembno je razumeti slovenski in slovanski Trst. Slovenci so do prve svetovne vojne v njem ustanovili malo več kot tristo organizacij različnih tipov. To je bilo pred davnimi časi. Kdaj je že bilo tako: gradnja Narodnega doma je bila končana leta 1904. To je bila prva in edina premišljena urbana vertikala, kardinalni nevron sredi mestnega jedra. Na mikroravni je bil Narodni dom oddajnik krepitve slovenske samozavesti ter podjetnosti njenega duha, na drugi strani pa je bil združevalec slovanske duhovnosti. Vse to se je odigralo z natančnim operativnim načrtom. Zakaj je to danes nemogoče? Ali ni slovenskih organizacij, ni slovenskih podjetnikov, ni slovanskega združevanja?

 

Razmere v monarhiji so takrat prisilile vse slovanske dejavnike, da so se združili v umetniški potezi. Umetnost! Umetnost! Umetnost, troli! V tistem času se je sredi kozmopolitskega mesta že napovedovala agresivna iredenta. Kapitalija je v Trstu s svojim jezikom razpihovala nacionalistično priključitveno patetiko. Moralizem, domoljubje, sentimentalizem, romanitični manirizem iredentizma, ki bo ravnokar začel poniževati slovane s sužnji, "slavi ščavi".

 

Še vedno smo v Trstu pred prvo svetovno vojno.

 

Ne vem, če se zavedate, da Prešernova paradigma v Kapitaliji skoraj ni bila vidna, več je je bilo v Moskvi kot med uporabniki umetnosti v Kapitaliji. Oglejte si še enkrat v Trstu ulico in stavbo, v kateri je imel Ivan Cankar predavanje "Očiščeni in pomlajeni". V letih pred prvo svetovno vojno je bil Trst še vedno kozmopolitsko orientirano mesto, predvsem zaradi dinamike in logike, ki jo je narekovalo osrednje pristanišče monarhije, istočasno pa je bil to laboratorij slovanske kozmopolitskosti in slovanskega sodelovanja. V Narodnem domu se je razvijalo skupno slovansko vzorčenje, ki bo v naslednjih letih Slovencem omogočilo mnogotere emancipatorne procese. Tudi s pomočjo Kosovela in Černigoja, s pomočjo Prešernove in Kosovelove brigade.

 

Umetnostna politika je v Trstu združila energetske tokove slovenske in slovanske skupnosti skupaj z razsvetljenimi posamezniki. Z institucijo in inteligenco. Te imajo temeljno vlogo pri vzpostavljanju umetnostne politike. Jebeš kulturno politiko.

 

Hramba. Hramovi.

 

Konec je prve svetovne vojne. Narodni dom gori, novega pa nismo izumili. Brez ironije: Ali so Slovenci v Trstu kdaj pomislili, da bi v XXI. stoletju zgradili Muzej sodobne umetnosti, glede na to, da so tržaški modernistični umetniki izoblikovali kongenialno umetnino "Tržaški konstruktivistični ambient" planetarnega formata? Mogoče pa bi zgradili avtentično stolpnico, vertikalno Gledališče množice (Teater Masse), ki ga je leta 1927 predlagal Avgust Černigoj. Samo zato, da bi se s svojo kozmopolitsko logiko in izborjeno suverenostjo združili tudi s Kapitalijo v skupnem etičnem! Menim, da bi množice stale v vrsti pred muzejem sodobne umetnosti v Trstu, da si ogledajo veliko razstavo Damiena Hirsta!

 

Z rahlo ironijo: Na koncu z lahkoto sprejmem tudi misel, da muzeji niso izoblikovani zato, da bi jih obiskovalci sploh obiskovali. Lahko se brez zadržka strinjam, da so izoblikovani zato, da nam ohranjajo spomin, preoblikovan v stil. Naj živijo arhivi! Svetujem vam, da poiščite v arhivu manifest skupine mladih tržaških akademikov Ypsilon iz začetka šestdesetih let preteklega stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Auf Wiedersehen, Frau Merkel! Nasvidenje, gospa Merkel!
2
08.12.2021 21:50
V preteklosti sem pogosto kritiziral kanclerstvo gospe Angele Merkel in tudi zdaj se temu ne bom izognil. Vsekakor pa ji želim ... Več.
Piše: Keith Miles
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
25
07.12.2021 21:00
Pred kratkim sem bil vprašan po ideološki usmeritvi. Sprva me je prešinilo, da je vprašanje bolje zamolčati, se izogniti ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
19
06.12.2021 21:00
Ne zaničujem Miše Molk. Nasprotno! Starost pomeni tudi izkušenost in Miša je dobro vedela, kaj počne, ko se je na Mio Skrbinac ... Več.
Piše: Ana Jud
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
10
05.12.2021 21:30
Cepiva so v tem trenutku dostopna predvsem v razvitem svetu in le majhno količino so dobili in uporabili v nerazvitih državah, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
5
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
14
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.205
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.761
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.067
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820