Vodilni v združenju Sazas se kljub kriminalističnim preiskavam in vsem spornim zgodbam, ki smo jih mediji objavili v preteklih letih, še naprej vedejo, kot da jim nihče nič ne more. Vodstvo združenja je na četrtkovi skupščini oziroma zboru članov najmanj dvema avtorjema neposredno preprečilo, da bi razpravo o letnem poročilu za lansko leto vsaj poslušala. Eden od njiju je bil Klemen Veber, ki so mu vodilni možje Sazasa sodelovanje na skupščini preprečili že na vhodu v dvorano. "To pomeni, da me Sazas kot avtorja ščiti tako, da ne smem niti poslušati, kako me ščiti," je četrtkov dogodek sarkastično komentiral Veber, ki se je v Sazas včlanil leta 1995. Podobno izkušnjo s četrtkove skupščine je z nami delil tudi avtor Tomaž Čop, ki so ga fizično ustavili in mu med drugim zagrozili z "našimi varnostniki".

Ker je bila osrednja točka dnevnega reda četrtkove skupščine letno poročilo za lansko leto, se postavlja vprašanje, zakaj je določenim avtorjem (in zainteresirani javnosti) prepovedano vsaj poslušati razpravo o tem, kako združenje na letni ravni upravlja s prihodki, ki so v lanskem letu znašali vrtoglavih 15 milijonov evrov. Glede na to, da se vodstvo Sazasa vselej sklicuje na pregledno in gospodarno poslovanje združenja, ki zastopa več kot 5000 avtorjev, bi bilo namreč za pričakovati, da predsednik Matjaž Zupan s svojo ekipo najtesnejših sodelavcev nima težav s transparentnostjo lastnega delovanja. Še posebej ne v obdobju, ko je v pripravi izplačilo avtorskih nadomestil za lansko leto.

Janez Hvale, član upravnega odbora Sazas, je v četrtek avtorju Tomažu Čopu fizično preprečil vstop na skupščino.

Sazas prikril, da je imel konec leta 2015 na računih 10 milijonov evrov "keša"

A kot kaže, so skrivalnice še naprej modus operandi vodilnih na Sazasu. Po naših informacijah je imelo združenje Sazas konec lanskega leta na svojem računu nekaj manj kot deset milijonov evrov, vendar je bil ta podatek v letnem poročilu prikrit (več spodaj). Težko verjamemo, da je skoraj 10 milijonov vsota, na katero človek kar pozabi; še toliko težje, če vsakokratno letno poročilo po besedah vodilnih na Sazasu pregledajo vrhunsko  usposobljeni in pooblaščeni revizorji. Ko je nekdo na skupščini vprašal, zakaj tega podatka o stanju denarja na računih ni v letnem poročilu, je bil odgovor vodilnih, da so bila taka navodila revizorjev. A po naših informacijah takih navodil ne bi dal noben revizor, ki želi obdržati licenco (!).

 Izsek iz letnega poročila 2015: namesto stanja sredstev na računih prazen prostor...

O tem, kako skrivnostno in zaprto združenje je kolektivna organizacija Sazas, sicer govori tudi dejstvo, da je avtorjem že vabilo (skupaj z gradivom) za sejo skupščine dostopno zgolj prek zapletenega sistema gesel: avtorji navodila za dostop, uporabniško ime in geslo najprej prejmejo po navadni pošti, potem pa sledi še prijava in prevzem drugega gesla prek spleta, da se na koncu s sestavljenim geslom vendarle lahko prijavijo v Sazasov sistem. 

Stroški višji za 1 milijon evrov, Sazas pa se hvali, da jih je znižal za 1,5 odstotka

Da cinizem in predrznost vodilnih v združenju Sazas ne poznata meja, dokazuje tudi prikaz stroškov poslovanja v letnem poročilu 2015. Kdor pozorno pogleda tabelo, lahko opazi, da so stroški poslovanja narasli z 2,9 na 3,9 milijona evrov, torej skoraj za okrogel milijon. A vodstvo Sazasa ob tem le mirno zapiše: "realno so bili stroški za 1,5% nižji od načrtovanih". In če finančnoneuki avtorji ne pogledajo tabele, potem lahko celo verjamejo, da je vodstvu uspelo znižati strošek.

 Letno poročilo Sazas 2015, stran 18: stroški so višji za milijon, Sazas pa trdi, da jih je zmanjšal za 1,5%!

 Avtorjem/članom tudi zapisniki skupščin niso dostopni

S tem pa presenečenj za člane Sazasa seveda še ni konec: kot namreč razkriva Sazasova baza podatkov, zapisniki skupščin - ali podatki o tem, kaj se je na skupščinah dejansko dogajalo - avtorjem enostavno niso na voljo. Torej ne samo da večina avtorjev sploh ne sme poslušati, kaj se dogaja na skupščini, ampak tega tudi nikoli ne more izvedeti. Zakaj? Ker ni zapisnikov. In ker ni zapisnikov, tudi dokazov o spornih sklepih, ki jih po navodilih vodstva Sazas sprejme skupščina tega združenja, ni. To pomeni, da vsebino in potek določene skupščine poznajo samo tisti, ki se je udeležijo. Medklic: zadnja skupščina, ki velja za tako imenovani zbor rednih in izrednih članov združenja Sazas, je bila slabo obiskana; še tistim avtorjem, ki so se je želeli udeležiti, je bil dostop onemogočen, med prisotnimi pa so bili opaženi zgolj izbranci; direktor Blaž Rant (čeprav združenje nima zaposlenih), "večni" predsednik Matjaž Zupan, vidni člani preostalih organov Sazasa, denimo "prvokategornik" Zoran Predin, Miha Guštin – Gušti iz bratskega Sindikata glasbenikov Slovenije...

Vpogled v gradivo za člane Sazas: nikjer ni zapisnikov skupščin!

V letu 2015 kljub praznim prostorom nov "tajni" nakup nepremičnine za 1,5 milijona evrov!

Pa še ena "cvetka" iz letnega poročila 2015: ne glede na to, da ima združenje v lasti prazno vilo na Tržaški cesti v Ljubljani, je leta 2015 za 1,5 milijona evrov, ki pripadajo avtorjem, kupilo poslovne prostore v Trzinu. Torej je spet šel poldrugi milijon evrov denarja avtorjev za nekaj, kar slednji sploh ne potrebujejo. O tem pa je glasovalo nekaj posameznikov, ki jim vodstvo Sazasa dovoli sodelovati na skupščini. Če torej povzamemo: Sazas, ki je vso poslovanje prenesel na zunanjega izvajalca (podjetje Stroka, d.o.o.), zaradi česar ne potrebuje več kot ene pisarne, ima v lasti dve nepremičnini, skupščine za izbrance pa organizira v najeti dvorani ljubljanskega hotela. Razumljivo?

Vila na Tržaški cesti v Ljubljani je prazna, Sazas pa je kupil za 1,5 milijona evrov novih pisarn.

Vodstvo Sazas se boji novega zakona, ker ne bo več moglo omejevati skupščine

Če lahko danes član upravnega odbora Sazasa Janez Hvale odloča, kdo sme poslušati skupščino in fizično odstranjuje "nezaželene" avtorje, tega v primeru sprejetja novega zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ne bo mogel več početi. ZKUASP namreč v 19. členu določa, da je vsak avtor lahko član združenja in da mu zato ni treba plačati članarine. To pa pomeni, da se bodo lahko skupščin udeležili tudi številni mladi avtorji, ki jim je bil dostop do sedaj prepovedan, onemogočen oziroma tako ali tako niso imeli glasovalnih pravic. Vodstvo Sazasa je iz skupščine posredno izključilo praktično vse mlade glasbenike. Najmlajši sodelujoči na zadnji skupščini je bil tako 24-letni Aleks Volasko, takoj za njim pa že 41-letni Rok Golob.

41-letni Rok Golob je bil drugi najmlajši avtor, ki se je "smel" udeležiti četrtkove skupščine Sazas.

Vodstvo Sazasa z Matjažem Zupanom na čelu je namreč z različnimi manevri poskrbelo, da se je redno članstvo skrčilo na minimum. Tako je avtor Klemen Veber komaj na četrtkovi skupščini presenečeno ugotovil, da ni več član tega združenja. Predsednik Zupan zato 100-odstotno nadzoruje skupščino, saj skupaj s svojimi sodelavci odloča o tem, kdo sme biti član in kdo sme poslušati skupščine.

Čez teden dni bodo poslanci odločali o novem zakonu ...

Če bodo v državnem zboru zakon res sprejeli, bodo morala vodstva združenj, kakršno je Sazas, razkriti svoje poslovanje in prekiniti s skrivalnicami, hkrati pa bodo člani oziroma avtorji dobili bistveno več pravic pri soupravljanju kolektivnih organizacij. Ker Slovenija takih rešitev še ni sprejela oziroma ni implementirala istoimenske evropske direktive, jo je Evropska komisija že kaznovala z opominom. Da postajajo kolektivne organizacije po vsem svetu oziroma njihova vodstva vse močnejša, se namreč v Bruslju dobro zavedajo.