Eni in isti obrazi na skupščinah Sazasa in v državnem zboru, kjer obiskujejo poslance. So predstavniki številnih na prvi pogled neodvisnih, a povezanih združenj glasbenih ustvarjalcev. Cilj pa je en sam: obraniti in ohraniti netransparentno poslovanje Sazasa še naprej.
Kaj imajo skupnega Matjaž Zupan, Pero Lovšin, Gal Gjurin, Tinkara Kovač, Domen Gracej? Ne samo to, da se ali so se ukvarjali z glasbo, temveč tudi to, da veljajo za zelo uigrano lobistično ekipo združenja Sazas oziroma za vpliven glasbeni lobi. Medtem ko se je Tinkara Kovač ekipi pridružila kot zadnja, imajo preostali člani lobija največ zaslug, da so v preteklih letih položaj direktorja Urada za intelektualno lastnino (UIL) predčasno zapustili dr. Jurij Žurej, Luka Novak in Vesna Stanković Juričić ter da kljub številnim poskusom še ni prišlo do sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).
A da bi dobili popolno sliko Sazasovega lobija, se moramo najprej vrniti na začetek lanskega leta. Tedaj je Ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z Uradom za intelektualno lastnino pripravilo spremembe ZASP, združenje Sazas pa je po podatkih protikorupcijske komisije (KPK) samo v enem mesecu zabeležilo 41 lobističnih stikov v Državnem zboru, kar ga je po aktivnosti uvrstilo na prvo mesto lobistov (vir).

Za boljši vpogled v Sazasovo hobotnico oziroma za povečavo kliknite na ta NASLOV
Doslej izjemno uspešni lobisti
Iz poslanske skupine SD so tedaj sporočili, da so na pobudo Sazasa k njim prišli Tomaž Grubar (podpredsednik Sazas), Primož Grašič, Andrej Kregar, Blaž Rant (tedaj pravna služba, zdaj pa direktor Sazas), Peter Lovšin in Matjaž Zupan (predsednik Sazas). Bržkone za močnejši psihološki učinek sta se jim pridružila še legendarna Mojmir Sepe in Jure Robežnik. V poslanski skupini SMC so tedaj k imenom glasbenikov, ki so jih obiskali, dodali še združenja, ki so jih zastopali, s čimer so jasno pokazali, kako deluje Sazasova mreža: Matjaž Zupan (Sazas), Jože Skubic (Sazas), Blaž Rant (Sazas), Tomaž Grubar (Gospodarsko interesno združenje slovenskih neodvisnih avdio in video producentov), Primož Grašič (Sazas), Peter Lovšin (Združenje avtorjev, producentov in izvajalcev Slovenije - ZAPIS) in Lado Leskovar (Sazas).

Blaž Rant, direktor združenja Sazas, čeprav to združenje nima zaposlenih. Vir: RTV Slo
Pritiski na politične odločevalce zaradi napovedanih sprememb Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah so se tedaj nadaljevali. Oglasila se je še tako imenovana Koordinacija glasbenih, avdiovizualnih in literarnih ustvarjalcev Galus (vir), ki jo je vodil Peter Lovšin, ter zahtevala umik ZASP in odstavitev nekaterih uslužbencev Urada za intelektualno lastnino. Pod dopis so se poleg Lovšina tedaj podpisali še Domen Gracej (Glasbeni forum), Gal Gjurin (Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev SUGU) in Andrej Štritof iz Združenja slovenskih neodvisnih avdio- in videoproducentov. In kakšen je bil izkupiček pritiskov, ki jih je nekaj mesecev izvajal Sazasov lobi oziroma glasbeniki, ki že vrsto let niso aktivni na sceni? Novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah je končala na smetišču zgodovine...
Takoj ko se pojavi "nevaren" zakon, se aktivira uigrana ekipa Sazasovih lobistov
Zdaj, ko je v parlamentarni proceduri Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP), se zgodba ponavlja, v ospredju pa so spet ene in iste osebe ter združenja. Tokrat imajo na sebi celo priponke NE ZKUASP. Po naših informacijah, ki smo jih neuradno pridobili v Državnem zboru, se je v prostorih poslanskih skupin spet dogajala "prava drama" (se spomnite, kako je moral Luka Novak pred leti na UIL prekiniti sestanek s kolektivnimi organizacijami, ker so nekateri njihovi predstavniki postali preveč nasilni?). In to samo zato, da bi zakon, ki bi povečal nadzor nad kolektivnimi organizacijami in bi avtorjem dal več pravic, (spet) padel. V poslanski skupini SMC so se na primer oglasili nekateri člani "ad hoc" koalicije Avneko, ki jo vodi Gal Gjurin, sestavljajo pa jo Sindikat glasbenikov Slovenije (predsednica Tinkara Kovač), združenje SUGU (predsednik Gjurin), Sazas, Glasbeni forum (Domen Gracej), združenje ZAPIS (Peter Lovšin)...

Predsednik Glasbenega foruma Domen Gracej Vir: RTV Slo
A pojdimo naprej: poslansko skupino Socialnih demokratov so obiskali Domen Gracej, Gal Gjurin, Tinkara Kovač, Blaž Rant (direktor Sazasa) in Tone Frelih (Zamp). "Na njihovo željo se je poslanka Mirjam Bon Klanjšček srečala s predstavniki naslednjih organizacij: Sindikat glasbenikov Slovenije, SUGU, SAZAS, ZAMP in Glasbeni forum", pa pravijo v poslanski skupini Nepovezanih poslancev.
Omar bere napisano, Jan je pozabil prebrati zakon
Sicer pa je Sazasov lobi tudi tokrat poskrbel za psihološki učinek na poslance, saj je na sejo odbora za gospodarstvo poslal kar Jana Plestenjaka in Omarja Naberja, da nasprotujeta ZKUASP. A kot se je na koncu izkazalo (kar dokazujemo v objavljenih video posnetkih), so Sazasove strukture napačno informirale nesrečnega Plestenjaka, tako da ga je morala poslanka SMC Anita Koleša poučiti o vsebini zakona, medtem ko je gospod Naber očitno po naročilu vodilnih na Sazasu prebral nekaj, česar sploh ni razumel.
Ali tajne donacije na Gjurinov SUGU prihajajo iz Sazas?
Čeprav na prvi pogled izgleda, kot da so se sprejetju zakona uprle številne organizacije, ki združujejo vse slovenske ustvarjalce, podrobna analiza pokaže drugačno sliko. Organizaciji ZAPIS in SUGU imata recimo sedež na istem naslovu, in sicer na Cvetkovi ulici 25. Naključje?
Ob tem velja poudariti, da sta tudi Sazas in SUGU zelo tesno povezana. Med drugim želi SUGU s svojimi aktivnostmi "izboljšati javno podobo slovenske glasbene ustvarjalnosti in ustvarjalcev ter narediti konec dolgoletnim medijskim napadom uporabnikov glasbe na ključne institucije, ki podpirajo domačo glasbeno ustvarjalnost". Poleg Gjurina v upravnem odboru SUGU sedita tudi Matjaž Zupan (predsednik Sazasa) in Zoran Predin. Med drugim je znano, da je Predinova soproga prejemala nakazila za lobiranje od zunanjega izvajalca SAZAS. Za spletno stran SUGU skrbi prav tako zunanji izvajalec, Sazasovo podjetje Stroka, d.o.o. Ajpes razkriva, da je SUGU dvakrat, in sicer v letih 2012 in 2014 prejel donacije. Leta 2012 so donacije na SUGU znašale 16.476 evrov (celotni prihodki), leta 2014 pa 17.000 evrov (prav tako celotni prihodki). Ali je za te donacije z denarjem avtorjev poskrbel kar Sazas, nam ni uspelo izvedeti, saj v SUGU na naša novinarska vprašanja niso odgovorili. Kdo je ta skrivnostni "dobrotnik iz ozadja", ki takole podari 17.000 evrov Gjurinovi organizaciji? Če je vse zakonito, zakaj Gjurin to tako skriva?

Tinkara Kovač, predsednica Sindikata slovenskih glasbenikov Vir: RTV Slo
Sindikat slovenskih glasbenikov (SSG) je sprva vodila kar Gjurinova sestra Severa Gjurin, zdaj pa ga Tinkara Kovač, s katero Gjurin skupaj organizira koncerte, Severa Gjurin pa ostaja v sindikatu kot članica (nadomestna) upravnega odbora. Drugi, ki nastopa na koncertih skupaj z Gjurinom, pa je Domen Gracej, ki vodi organizacijo Glasbeni forum. Seveda je Domen Gracej tudi v upravnem odboru SSG. SAZAS in SUGU pa sta skupaj pobudnika ustanovitve organizacije ZAPIS, ki jo vodi Pero Lovšin. Krog je s tem sklenjen.

Pero Lovšin, prvi mož združenja ZAPIS Vir: RTV Slo
15 ljudi odloča o vsem
Skupaj z nekaterimi posamezniki lahko torej naštejemo 15 ljudi, ki pod vodstvom Matjaža Zupana držijo v šahu Sazas in se razglašajo za predstavnike vseh avtorjev. Ti eni in isti ljudje vodijo ali pa pomagajo ustanavljati razne "neodvisne" organizacije, katerih edini namen je po naših dognanjih "kriti hrbet" vodstvu tega združenja. Na zadnji skupščini po ocenah prisotnih ni bilo več kot 15 ljudi. In v glavnem je šlo za imena, o katerih pišemo v tem članku.
Novi zakon ZKUASP je velika grožnja trenutnemu izobilju, v katerem živi peščica ljudi, ki obvladuje Sazas, zato funkcionarji tega združenja po naših informacijah že preventivno pritiskajo na Državni svet, da bi lahko kasneje na zakon izglasoval veto, če bi ga Državni zbor sprejel. Prav zaradi tega smo se na Portalu PLUS odločili, da vam predstavimo posameznike in organizacije, ki že vrsto let pritiskajo na politike, da ne bi uvedli nadzora nad poslovanjem Sazasa in da avtorji ne bi dobili preveč pravic pri soupravljanju kolektivnih organizacij.
Večina slovenskih avtorjev je namreč iz bojazni in strahu raje tiho, da ne izgubijo še tistih nekaj evrov, ki jim jih nakaže Sazas. Če dvignejo glas, jih čaka ukinitev mizernega plačila in tožbe, ki si jih finančno ne morejo privoščiti. In tako je Sazas na zelo preprost način ustvaril vojsko molčečih avtorjev, ki nimajo glasovalnih pravic. Te imajo po statutu tisti, ki imajo veliko denarja. Kdor pa ima v združenju denar, odoloča tudi o tem, kako se bo denar delil. In če ga bo dal sebi več, bo imel še več glasovalnih pravic ...
Bo politika tudi tokrat pokleknila pred Sazasovim lobijem?!