Komentar

Hommage doktorju, ki bo preživel svoj rojstni planet

Pred štirimi milijardami let se je oblak plina zgostil. Sonce je posijalo in nastali so planeti. Po štirih milijardah let je iz osončja izletela sonda, ki nam pošilja zbrane podatke nazaj na naš planet, ki je nastal ravno iz medvezdne snovi. Prvič se vračamo v medzvezdni prostor, iz katerega smo izšli.

10.07.2016 07:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   anton mavretič   nasa   voyager   mit   harvard   sonce   vesolje

Foto: arhiv Portala PLUS

Sonda Voyager bo preživela naš planet, ker bo Soncu čez štiri miljarde let zmanjkalo jederskega goriva in bo pogoltnilo Zemljo. Našega planeta tako ne bo več, ostal pa bo nepoškodovan Voyager v kozmičnem prostranstvu. Na Voyagerjevemu instrumentu PLS (Plasma Solar Sistem), je vgravirano tudi ime Antona Mavretiča, ki bo na ta način preživel Zemljino življenje. 

Vračamo se suvereni, opremljeni z znanjem, ki smo si ga izoblikovali na tem našem na drobnem koščku snovi. Na njem proizvajamo umetnost in znanost. Proizvajamo umetniške pomene zato, da bi se lahko orientirali v svetu monumentalnih paradoksov, navideznih nasprotji, ki kljubujejo netolerantni in neetični stvarnosti na tem našem črnem koščku snovi. V naravi pa prepoznavamo zakonitosti, ki jih z znanstvenimi procesi prevajamo v za nas pomembna orodja, ki nam omogočajo lažje bivanje in nas emancipirajo od naše vpetosti v veliko skrivnost, v katero smo vrojeni na tem modrem koščku snovi. Vse to je kozmična plovba.

 

Z Darinko in Antonom Mavretičem ter Dunjo smo si pred nekaj dnevi skupaj ogledali razstavo z naslovom "Onkraj naše oble" v Moderni galeriji. Razstava tematizira kozmistični motiv - nesmrtnost! Razstava "Onkraj naše oble" se sešteje v misli pionirja vesoljske znanosti Konstantina Fjodoroviča Ciolkovskega: "Na svetu bomo vsi enakopravni takrat, ko bomo nesmrtni"!

 

Ime dr. Antona Mavretiča bi morali v Ljubljani izgovarjati s podobnim spoštovanjem, kot izgovarjamo ime pinorija prve generacije vesoljskih znastvenikov Hermana Potočnika NoordungaDr. Anton Mavretič je znanstvenik tretje generacije vesoljske znanosti. Rojen je na Boldražu nad Metliko leta 1934. Univerzitetno se je izobrazil na ljubljanski Elektrofakulteti, o kateri vedno govori v presežnikih. Med študijem je živel pri stari materi Černugelj v Črnučah. V Črnučah je spoznal tudi Darinko, o kateri govori vedno, ko je ni zraven, v presežnikih. Doktoriral je v Združenih državah Amerike. Poklicno se je razvijal v programih Nase. NASA je drugo ime za briljantne ameriške univerze in njene inštitute.

 

 

Dejstva in dokumenti št. I.: Dr. Mavretič je sodeloval pri najpomembnejši znanstveni misiji, pri najpomembnejšem civilizacijskem projektu vseh časov, pri projektu Voyager I. in Voyager II., ki so ju iztrelili z raketama Titan- Centaur.

 

Dejstva in dokumenti št. II.: Dr. Mavretič je ogromno prispeval k načrtovanju in razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, s pomočjo katerih smo pridobili ogromno podatkov o plazmi in sončevem vetru. Sončev veter je potrebno raziskovati zato, ker lahko med solarnim vrhuncem, ko je oddajanje sončeve energije največje, poškoduje satelite, ki krožijo okrog Zemlje, pa tudi druga vesoljska plovila.

 

Dejstva in dokumenti št. III.: Dr. Mavretič je sodeloval pri satelitskem projektu Explorer, pri satelitskem projektu Wind, deloval je na znanstvenih inštitutih, kot so MIT (Tehnološki inštitut Massachusetts), v Centru za astofiziko Harvard- Smithsonian, v Cambridgeu v Massachusettsu in Bostonski univerzi.

 

Dejstva in dokumenti št. IV. : James G. Anderson, znastvenik, ki je s svojo harvardsko raziskovalno skupino prvi na svetu potrkal na vest človeštva, ko nas je opozoril na nevarnost ozonske luknje, ki si jo človeštvo samo koplje, je za biografske potrebe povedal: "Da, ko govorimo o dr. Antonu Mavretiču, govorimo o izjemnem strokovnjaku, ki zna načrtovati sisteme za letenje v vesolju in istočasno obvladovati najnovejše elektronske tehnologije."

 

Dejstva in dokumetni št. V.: NASA je 2. junija leta 1981 podelila dr. Antonu Mavrtiču skupinsko nagrado za dosežeke pri razvoju Voyagerjevega znanstvenega instrumenta za merjenje plazme. V Nasini obrazložitvi beremo: "V znak priznanja za izjemen dosežek pri zasnovi, razvoju, testiranju Voyagerjevih znanstvenih instrumentov, ki so priskrbeli osupljive znastvene rezultate med raziskovanjem Jupitrovega in Saturnovega sistema ter medplanetarnega sistema."

 

Dejstva in dokumenti št.VI.: Na Bostonski univerzi je ustanovil študij elektronike. Dr. Anton Mavretič je velemojster vesoljske tehnološke didaktike.

 

Dejstva in dokumenti št. VII.: Na Harvardu je bila njegova osrednja naloga razvoj instrumentov, ki so merili vsebnost ozona v stratosferi. Za te raziskave je bilo potrebno razviti nove laserske metode in jih povezati z elektroniko.

 

Dejstva in dokumenti št. VIII.: Carl Sagan, dobri duh Bostona, je bil Antonov dober znanec.

 

Dejstva in dokumenti št. IX.: Anton ima ogromno lingvistično znanje in je obseden z njim.

 

Dr. Anton Mavretič

 

Dejstva in dokumenti št. X.: Pred mnogimi leti, preden sem srečal dr. Antona Mavretiča, sem spoznal najavtentičnejšega zgodvinarja med zgodovinarji, ne samo med zgodovinarji astronavtike, dr. Rogerja Launinusa. Primerljiv je z rusko družino zgodovinarjev kozmonavtike, družino Jecin. Roger mi je že ob prvem srečanju pokazal veliko fresko zgodovine vesoljske znanosti na takšen način, kot jo lahko pokaže predstavnik institucije, kjer je znanje javno dostopno in brezplačno. Znanje se v Smithsonianu deli, ne pa prodaja. Ko sva ga z Miho po mnogih letih povabila k premisleku o Voyagerju I. in Voyagerju II., kjer naj bi bil poseben poudarek na prispevku dr. Antona Mavretiča, je dr. Roger Launinus brez kakršnegakoli pomisleka sprejel povabilo.

 

Seštevek: Ugotovimo lahko, da je prispevek dr. Antona Mavretiča k vesoljski znanosti demonstracija najvišje stopnje znanja, napora, želje, potrpežjivosti in človeške izvrstnosti. Ugotovimo lahko, da v mnogočem izkazuje najvišjo stopnjo zbranosti pri reševanju najbolj zapletnih problemov. Še to bi rad povedal, da če je nekaj na videz zapleteno, potem to pomeni, da je v resnici zapleteno. Voyager je v tem trenutku oddaljen od Zemlje 127 astronomskih enot. Merilo za eno enoto je oddaljenost Zemlje do Sonca. Projekt ni pomemben samo zaradi vprašanja, kako veliko je vesolje in iz česa je zgrajeno, temveč tudi zaradi vprašanja "ali smo sami v vesolju, ali je še kdo tam"?

 

Pri tem vprašanju se vedno zdrznem: "Ali sploh še kdo dvomi?"

 

Ko ga poslušam, ko govori o najbolj strukturiranih fizkalnih postopkih, o jezikovnih premenah ali se elegantno jezi na tisto, kar je tako nesumiljeno razvidno, pa mi tega ne vidimo, postane še bolj didaktično zapeljiv. Ko mu vskočim v repliko in mu primerjalno predstavim ikonično umetnino ameriškega umetnika Jeffa Koonsa z namenom, da ga bom na koncu vprašal - ali je to primerljivo! Obnovim umetnino: umetnina je razstavljena tako, da vidimo velik akvarij, v njem vodo, v vodi pa potopljeni dve košarkakški žogi. Na akvariju sta zarisani dve črti. To je to!

 

Potem mu še razložim, kako je potekal proces, ki izoblikoval umetnino: pred svoj objektiv je umetnik postavil dve košarkaški skupini. Ju fotografiral. Pred tekmo je ekipi stehtal. Drugič pa ju je stehtal po košarkaški tekmi. Razlika v teži je tisto, kar izpuhtelo kot pot med tekmo. Rezultat razlike teže pred in po tekmi je umetnik zlil v akvarij. Na tekmi je sicer samo ena žoga, v bistvu pa ekipi gledata vsaka svojo žogo. Zato je umetnik potopil v akvarij dve žogi. Toda še preden ju je potopil, je izrisal črto, do kod seže linija potu. Po tistem, ko je potopil obe žogi v vodo, je izrisal črto vzgona vode. Razmak med linijo potu, vode v akvariju in linijo vzgona je - užitek igre!

 

Pogledam Antona in ga z očmi vprašam ali je to vsaj malo primerljivo s kompleksnostjo njegove meritve. Anton z najvišjo stopnjo odgovornosti pritrdi: Na nek način ima zvezo! Makes sense!

 

Dejstva in dokumetni št. XI.: Dr. Anton Mavretič ni nikoli le načelno prijazen, je tudi izrazito polemičen, ko izraža svoja stališča! Nikoli pa ne vstopa v vprašanja, katerih odgovorov ne pozna. Recimo v vprašanje o nesmrtnosti!

 

Dr. John Belcher z MIT, sodelavec dr. Antona Mavretiča, verjame, da bo sonda Voyager preživela naš planet. In sicer zato, ker bo Soncu čez štiri miljarde let zmanjkalo jederskega goriva, se bo napihnilo in pogoltnilo Zemljo. Dr. Belcher meni, da Zemlje tako ne bo več, ostal pa bo nepoškodovan Voyager v kozmičnem prostranstvu. Na Voyagerjevemu instrumentu PLS (Plasma Solar Sistem), je vgravirano tudi ime Antona Mavretiča. Dr. Belcher bravurozno izpelje svojo misel, da bo Anton Mavretič na ta način preživel Zemljino življenje. Sam menim, da je to skoraj tako dolgo kot nemrtnost! Dr. Anton Mavretič je prvi človek iz sveta znanosti, ki bi mu brez zadržkov podelil odlikovanje reda "Zmaga nad soncem". Seveda bi jo dodelil tudi njegovim sodelavcem!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.289
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.690
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.598
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.557
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.420
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 984
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.093
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 938
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 635
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.158