Komentar

Hommage doktorju, ki bo preživel svoj rojstni planet

Pred štirimi milijardami let se je oblak plina zgostil. Sonce je posijalo in nastali so planeti. Po štirih milijardah let je iz osončja izletela sonda, ki nam pošilja zbrane podatke nazaj na naš planet, ki je nastal ravno iz medvezdne snovi. Prvič se vračamo v medzvezdni prostor, iz katerega smo izšli.

10.07.2016 07:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   anton mavretič   nasa   voyager   mit   harvard   sonce   vesolje

Foto: arhiv Portala PLUS

Sonda Voyager bo preživela naš planet, ker bo Soncu čez štiri miljarde let zmanjkalo jederskega goriva in bo pogoltnilo Zemljo. Našega planeta tako ne bo več, ostal pa bo nepoškodovan Voyager v kozmičnem prostranstvu. Na Voyagerjevemu instrumentu PLS (Plasma Solar Sistem), je vgravirano tudi ime Antona Mavretiča, ki bo na ta način preživel Zemljino življenje. 

Vračamo se suvereni, opremljeni z znanjem, ki smo si ga izoblikovali na tem našem na drobnem koščku snovi. Na njem proizvajamo umetnost in znanost. Proizvajamo umetniške pomene zato, da bi se lahko orientirali v svetu monumentalnih paradoksov, navideznih nasprotji, ki kljubujejo netolerantni in neetični stvarnosti na tem našem črnem koščku snovi. V naravi pa prepoznavamo zakonitosti, ki jih z znanstvenimi procesi prevajamo v za nas pomembna orodja, ki nam omogočajo lažje bivanje in nas emancipirajo od naše vpetosti v veliko skrivnost, v katero smo vrojeni na tem modrem koščku snovi. Vse to je kozmična plovba.

 

Z Darinko in Antonom Mavretičem ter Dunjo smo si pred nekaj dnevi skupaj ogledali razstavo z naslovom "Onkraj naše oble" v Moderni galeriji. Razstava tematizira kozmistični motiv - nesmrtnost! Razstava "Onkraj naše oble" se sešteje v misli pionirja vesoljske znanosti Konstantina Fjodoroviča Ciolkovskega: "Na svetu bomo vsi enakopravni takrat, ko bomo nesmrtni"!

 

Ime dr. Antona Mavretiča bi morali v Ljubljani izgovarjati s podobnim spoštovanjem, kot izgovarjamo ime pinorija prve generacije vesoljskih znastvenikov Hermana Potočnika NoordungaDr. Anton Mavretič je znanstvenik tretje generacije vesoljske znanosti. Rojen je na Boldražu nad Metliko leta 1934. Univerzitetno se je izobrazil na ljubljanski Elektrofakulteti, o kateri vedno govori v presežnikih. Med študijem je živel pri stari materi Černugelj v Črnučah. V Črnučah je spoznal tudi Darinko, o kateri govori vedno, ko je ni zraven, v presežnikih. Doktoriral je v Združenih državah Amerike. Poklicno se je razvijal v programih Nase. NASA je drugo ime za briljantne ameriške univerze in njene inštitute.

 

 

Dejstva in dokumenti št. I.: Dr. Mavretič je sodeloval pri najpomembnejši znanstveni misiji, pri najpomembnejšem civilizacijskem projektu vseh časov, pri projektu Voyager I. in Voyager II., ki so ju iztrelili z raketama Titan- Centaur.

 

Dejstva in dokumenti št. II.: Dr. Mavretič je ogromno prispeval k načrtovanju in razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, s pomočjo katerih smo pridobili ogromno podatkov o plazmi in sončevem vetru. Sončev veter je potrebno raziskovati zato, ker lahko med solarnim vrhuncem, ko je oddajanje sončeve energije največje, poškoduje satelite, ki krožijo okrog Zemlje, pa tudi druga vesoljska plovila.

 

Dejstva in dokumenti št. III.: Dr. Mavretič je sodeloval pri satelitskem projektu Explorer, pri satelitskem projektu Wind, deloval je na znanstvenih inštitutih, kot so MIT (Tehnološki inštitut Massachusetts), v Centru za astofiziko Harvard- Smithsonian, v Cambridgeu v Massachusettsu in Bostonski univerzi.

 

Dejstva in dokumenti št. IV. : James G. Anderson, znastvenik, ki je s svojo harvardsko raziskovalno skupino prvi na svetu potrkal na vest človeštva, ko nas je opozoril na nevarnost ozonske luknje, ki si jo človeštvo samo koplje, je za biografske potrebe povedal: "Da, ko govorimo o dr. Antonu Mavretiču, govorimo o izjemnem strokovnjaku, ki zna načrtovati sisteme za letenje v vesolju in istočasno obvladovati najnovejše elektronske tehnologije."

 

Dejstva in dokumetni št. V.: NASA je 2. junija leta 1981 podelila dr. Antonu Mavrtiču skupinsko nagrado za dosežeke pri razvoju Voyagerjevega znanstvenega instrumenta za merjenje plazme. V Nasini obrazložitvi beremo: "V znak priznanja za izjemen dosežek pri zasnovi, razvoju, testiranju Voyagerjevih znanstvenih instrumentov, ki so priskrbeli osupljive znastvene rezultate med raziskovanjem Jupitrovega in Saturnovega sistema ter medplanetarnega sistema."

 

Dejstva in dokumenti št.VI.: Na Bostonski univerzi je ustanovil študij elektronike. Dr. Anton Mavretič je velemojster vesoljske tehnološke didaktike.

 

Dejstva in dokumenti št. VII.: Na Harvardu je bila njegova osrednja naloga razvoj instrumentov, ki so merili vsebnost ozona v stratosferi. Za te raziskave je bilo potrebno razviti nove laserske metode in jih povezati z elektroniko.

 

Dejstva in dokumenti št. VIII.: Carl Sagan, dobri duh Bostona, je bil Antonov dober znanec.

 

Dejstva in dokumenti št. IX.: Anton ima ogromno lingvistično znanje in je obseden z njim.

 

Dr. Anton Mavretič

 

Dejstva in dokumenti št. X.: Pred mnogimi leti, preden sem srečal dr. Antona Mavretiča, sem spoznal najavtentičnejšega zgodvinarja med zgodovinarji, ne samo med zgodovinarji astronavtike, dr. Rogerja Launinusa. Primerljiv je z rusko družino zgodovinarjev kozmonavtike, družino Jecin. Roger mi je že ob prvem srečanju pokazal veliko fresko zgodovine vesoljske znanosti na takšen način, kot jo lahko pokaže predstavnik institucije, kjer je znanje javno dostopno in brezplačno. Znanje se v Smithsonianu deli, ne pa prodaja. Ko sva ga z Miho po mnogih letih povabila k premisleku o Voyagerju I. in Voyagerju II., kjer naj bi bil poseben poudarek na prispevku dr. Antona Mavretiča, je dr. Roger Launinus brez kakršnegakoli pomisleka sprejel povabilo.

 

Seštevek: Ugotovimo lahko, da je prispevek dr. Antona Mavretiča k vesoljski znanosti demonstracija najvišje stopnje znanja, napora, želje, potrpežjivosti in človeške izvrstnosti. Ugotovimo lahko, da v mnogočem izkazuje najvišjo stopnjo zbranosti pri reševanju najbolj zapletnih problemov. Še to bi rad povedal, da če je nekaj na videz zapleteno, potem to pomeni, da je v resnici zapleteno. Voyager je v tem trenutku oddaljen od Zemlje 127 astronomskih enot. Merilo za eno enoto je oddaljenost Zemlje do Sonca. Projekt ni pomemben samo zaradi vprašanja, kako veliko je vesolje in iz česa je zgrajeno, temveč tudi zaradi vprašanja "ali smo sami v vesolju, ali je še kdo tam"?

 

Pri tem vprašanju se vedno zdrznem: "Ali sploh še kdo dvomi?"

 

Ko ga poslušam, ko govori o najbolj strukturiranih fizkalnih postopkih, o jezikovnih premenah ali se elegantno jezi na tisto, kar je tako nesumiljeno razvidno, pa mi tega ne vidimo, postane še bolj didaktično zapeljiv. Ko mu vskočim v repliko in mu primerjalno predstavim ikonično umetnino ameriškega umetnika Jeffa Koonsa z namenom, da ga bom na koncu vprašal - ali je to primerljivo! Obnovim umetnino: umetnina je razstavljena tako, da vidimo velik akvarij, v njem vodo, v vodi pa potopljeni dve košarkakški žogi. Na akvariju sta zarisani dve črti. To je to!

 

Potem mu še razložim, kako je potekal proces, ki izoblikoval umetnino: pred svoj objektiv je umetnik postavil dve košarkaški skupini. Ju fotografiral. Pred tekmo je ekipi stehtal. Drugič pa ju je stehtal po košarkaški tekmi. Razlika v teži je tisto, kar izpuhtelo kot pot med tekmo. Rezultat razlike teže pred in po tekmi je umetnik zlil v akvarij. Na tekmi je sicer samo ena žoga, v bistvu pa ekipi gledata vsaka svojo žogo. Zato je umetnik potopil v akvarij dve žogi. Toda še preden ju je potopil, je izrisal črto, do kod seže linija potu. Po tistem, ko je potopil obe žogi v vodo, je izrisal črto vzgona vode. Razmak med linijo potu, vode v akvariju in linijo vzgona je - užitek igre!

 

Pogledam Antona in ga z očmi vprašam ali je to vsaj malo primerljivo s kompleksnostjo njegove meritve. Anton z najvišjo stopnjo odgovornosti pritrdi: Na nek način ima zvezo! Makes sense!

 

Dejstva in dokumetni št. XI.: Dr. Anton Mavretič ni nikoli le načelno prijazen, je tudi izrazito polemičen, ko izraža svoja stališča! Nikoli pa ne vstopa v vprašanja, katerih odgovorov ne pozna. Recimo v vprašanje o nesmrtnosti!

 

Dr. John Belcher z MIT, sodelavec dr. Antona Mavretiča, verjame, da bo sonda Voyager preživela naš planet. In sicer zato, ker bo Soncu čez štiri miljarde let zmanjkalo jederskega goriva, se bo napihnilo in pogoltnilo Zemljo. Dr. Belcher meni, da Zemlje tako ne bo več, ostal pa bo nepoškodovan Voyager v kozmičnem prostranstvu. Na Voyagerjevemu instrumentu PLS (Plasma Solar Sistem), je vgravirano tudi ime Antona Mavretiča. Dr. Belcher bravurozno izpelje svojo misel, da bo Anton Mavretič na ta način preživel Zemljino življenje. Sam menim, da je to skoraj tako dolgo kot nemrtnost! Dr. Anton Mavretič je prvi človek iz sveta znanosti, ki bi mu brez zadržkov podelil odlikovanje reda "Zmaga nad soncem". Seveda bi jo dodelil tudi njegovim sodelavcem!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.982
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.774
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.451
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.796
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.124
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.576
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.904
08/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.487
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.620
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.517