Komentar

Hommage doktorju, ki bo preživel svoj rojstni planet

Pred štirimi milijardami let se je oblak plina zgostil. Sonce je posijalo in nastali so planeti. Po štirih milijardah let je iz osončja izletela sonda, ki nam pošilja zbrane podatke nazaj na naš planet, ki je nastal ravno iz medvezdne snovi. Prvič se vračamo v medzvezdni prostor, iz katerega smo izšli.

10.07.2016 07:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   anton mavretič   nasa   voyager   mit   harvard   sonce   vesolje

Foto: arhiv Portala PLUS

Sonda Voyager bo preživela naš planet, ker bo Soncu čez štiri miljarde let zmanjkalo jederskega goriva in bo pogoltnilo Zemljo. Našega planeta tako ne bo več, ostal pa bo nepoškodovan Voyager v kozmičnem prostranstvu. Na Voyagerjevemu instrumentu PLS (Plasma Solar Sistem), je vgravirano tudi ime Antona Mavretiča, ki bo na ta način preživel Zemljino življenje. 

Vračamo se suvereni, opremljeni z znanjem, ki smo si ga izoblikovali na tem našem na drobnem koščku snovi. Na njem proizvajamo umetnost in znanost. Proizvajamo umetniške pomene zato, da bi se lahko orientirali v svetu monumentalnih paradoksov, navideznih nasprotji, ki kljubujejo netolerantni in neetični stvarnosti na tem našem črnem koščku snovi. V naravi pa prepoznavamo zakonitosti, ki jih z znanstvenimi procesi prevajamo v za nas pomembna orodja, ki nam omogočajo lažje bivanje in nas emancipirajo od naše vpetosti v veliko skrivnost, v katero smo vrojeni na tem modrem koščku snovi. Vse to je kozmična plovba.

 

Z Darinko in Antonom Mavretičem ter Dunjo smo si pred nekaj dnevi skupaj ogledali razstavo z naslovom "Onkraj naše oble" v Moderni galeriji. Razstava tematizira kozmistični motiv - nesmrtnost! Razstava "Onkraj naše oble" se sešteje v misli pionirja vesoljske znanosti Konstantina Fjodoroviča Ciolkovskega: "Na svetu bomo vsi enakopravni takrat, ko bomo nesmrtni"!

 

Ime dr. Antona Mavretiča bi morali v Ljubljani izgovarjati s podobnim spoštovanjem, kot izgovarjamo ime pinorija prve generacije vesoljskih znastvenikov Hermana Potočnika NoordungaDr. Anton Mavretič je znanstvenik tretje generacije vesoljske znanosti. Rojen je na Boldražu nad Metliko leta 1934. Univerzitetno se je izobrazil na ljubljanski Elektrofakulteti, o kateri vedno govori v presežnikih. Med študijem je živel pri stari materi Černugelj v Črnučah. V Črnučah je spoznal tudi Darinko, o kateri govori vedno, ko je ni zraven, v presežnikih. Doktoriral je v Združenih državah Amerike. Poklicno se je razvijal v programih Nase. NASA je drugo ime za briljantne ameriške univerze in njene inštitute.

 

 

Dejstva in dokumenti št. I.: Dr. Mavretič je sodeloval pri najpomembnejši znanstveni misiji, pri najpomembnejšem civilizacijskem projektu vseh časov, pri projektu Voyager I. in Voyager II., ki so ju iztrelili z raketama Titan- Centaur.

 

Dejstva in dokumenti št. II.: Dr. Mavretič je ogromno prispeval k načrtovanju in razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, s pomočjo katerih smo pridobili ogromno podatkov o plazmi in sončevem vetru. Sončev veter je potrebno raziskovati zato, ker lahko med solarnim vrhuncem, ko je oddajanje sončeve energije največje, poškoduje satelite, ki krožijo okrog Zemlje, pa tudi druga vesoljska plovila.

 

Dejstva in dokumenti št. III.: Dr. Mavretič je sodeloval pri satelitskem projektu Explorer, pri satelitskem projektu Wind, deloval je na znanstvenih inštitutih, kot so MIT (Tehnološki inštitut Massachusetts), v Centru za astofiziko Harvard- Smithsonian, v Cambridgeu v Massachusettsu in Bostonski univerzi.

 

Dejstva in dokumenti št. IV. : James G. Anderson, znastvenik, ki je s svojo harvardsko raziskovalno skupino prvi na svetu potrkal na vest človeštva, ko nas je opozoril na nevarnost ozonske luknje, ki si jo človeštvo samo koplje, je za biografske potrebe povedal: "Da, ko govorimo o dr. Antonu Mavretiču, govorimo o izjemnem strokovnjaku, ki zna načrtovati sisteme za letenje v vesolju in istočasno obvladovati najnovejše elektronske tehnologije."

 

Dejstva in dokumetni št. V.: NASA je 2. junija leta 1981 podelila dr. Antonu Mavrtiču skupinsko nagrado za dosežeke pri razvoju Voyagerjevega znanstvenega instrumenta za merjenje plazme. V Nasini obrazložitvi beremo: "V znak priznanja za izjemen dosežek pri zasnovi, razvoju, testiranju Voyagerjevih znanstvenih instrumentov, ki so priskrbeli osupljive znastvene rezultate med raziskovanjem Jupitrovega in Saturnovega sistema ter medplanetarnega sistema."

 

Dejstva in dokumenti št.VI.: Na Bostonski univerzi je ustanovil študij elektronike. Dr. Anton Mavretič je velemojster vesoljske tehnološke didaktike.

 

Dejstva in dokumenti št. VII.: Na Harvardu je bila njegova osrednja naloga razvoj instrumentov, ki so merili vsebnost ozona v stratosferi. Za te raziskave je bilo potrebno razviti nove laserske metode in jih povezati z elektroniko.

 

Dejstva in dokumenti št. VIII.: Carl Sagan, dobri duh Bostona, je bil Antonov dober znanec.

 

Dejstva in dokumenti št. IX.: Anton ima ogromno lingvistično znanje in je obseden z njim.

 

Dr. Anton Mavretič

 

Dejstva in dokumenti št. X.: Pred mnogimi leti, preden sem srečal dr. Antona Mavretiča, sem spoznal najavtentičnejšega zgodvinarja med zgodovinarji, ne samo med zgodovinarji astronavtike, dr. Rogerja Launinusa. Primerljiv je z rusko družino zgodovinarjev kozmonavtike, družino Jecin. Roger mi je že ob prvem srečanju pokazal veliko fresko zgodovine vesoljske znanosti na takšen način, kot jo lahko pokaže predstavnik institucije, kjer je znanje javno dostopno in brezplačno. Znanje se v Smithsonianu deli, ne pa prodaja. Ko sva ga z Miho po mnogih letih povabila k premisleku o Voyagerju I. in Voyagerju II., kjer naj bi bil poseben poudarek na prispevku dr. Antona Mavretiča, je dr. Roger Launinus brez kakršnegakoli pomisleka sprejel povabilo.

 

Seštevek: Ugotovimo lahko, da je prispevek dr. Antona Mavretiča k vesoljski znanosti demonstracija najvišje stopnje znanja, napora, želje, potrpežjivosti in človeške izvrstnosti. Ugotovimo lahko, da v mnogočem izkazuje najvišjo stopnjo zbranosti pri reševanju najbolj zapletnih problemov. Še to bi rad povedal, da če je nekaj na videz zapleteno, potem to pomeni, da je v resnici zapleteno. Voyager je v tem trenutku oddaljen od Zemlje 127 astronomskih enot. Merilo za eno enoto je oddaljenost Zemlje do Sonca. Projekt ni pomemben samo zaradi vprašanja, kako veliko je vesolje in iz česa je zgrajeno, temveč tudi zaradi vprašanja "ali smo sami v vesolju, ali je še kdo tam"?

 

Pri tem vprašanju se vedno zdrznem: "Ali sploh še kdo dvomi?"

 

Ko ga poslušam, ko govori o najbolj strukturiranih fizkalnih postopkih, o jezikovnih premenah ali se elegantno jezi na tisto, kar je tako nesumiljeno razvidno, pa mi tega ne vidimo, postane še bolj didaktično zapeljiv. Ko mu vskočim v repliko in mu primerjalno predstavim ikonično umetnino ameriškega umetnika Jeffa Koonsa z namenom, da ga bom na koncu vprašal - ali je to primerljivo! Obnovim umetnino: umetnina je razstavljena tako, da vidimo velik akvarij, v njem vodo, v vodi pa potopljeni dve košarkakški žogi. Na akvariju sta zarisani dve črti. To je to!

 

Potem mu še razložim, kako je potekal proces, ki izoblikoval umetnino: pred svoj objektiv je umetnik postavil dve košarkaški skupini. Ju fotografiral. Pred tekmo je ekipi stehtal. Drugič pa ju je stehtal po košarkaški tekmi. Razlika v teži je tisto, kar izpuhtelo kot pot med tekmo. Rezultat razlike teže pred in po tekmi je umetnik zlil v akvarij. Na tekmi je sicer samo ena žoga, v bistvu pa ekipi gledata vsaka svojo žogo. Zato je umetnik potopil v akvarij dve žogi. Toda še preden ju je potopil, je izrisal črto, do kod seže linija potu. Po tistem, ko je potopil obe žogi v vodo, je izrisal črto vzgona vode. Razmak med linijo potu, vode v akvariju in linijo vzgona je - užitek igre!

 

Pogledam Antona in ga z očmi vprašam ali je to vsaj malo primerljivo s kompleksnostjo njegove meritve. Anton z najvišjo stopnjo odgovornosti pritrdi: Na nek način ima zvezo! Makes sense!

 

Dejstva in dokumetni št. XI.: Dr. Anton Mavretič ni nikoli le načelno prijazen, je tudi izrazito polemičen, ko izraža svoja stališča! Nikoli pa ne vstopa v vprašanja, katerih odgovorov ne pozna. Recimo v vprašanje o nesmrtnosti!

 

Dr. John Belcher z MIT, sodelavec dr. Antona Mavretiča, verjame, da bo sonda Voyager preživela naš planet. In sicer zato, ker bo Soncu čez štiri miljarde let zmanjkalo jederskega goriva, se bo napihnilo in pogoltnilo Zemljo. Dr. Belcher meni, da Zemlje tako ne bo več, ostal pa bo nepoškodovan Voyager v kozmičnem prostranstvu. Na Voyagerjevemu instrumentu PLS (Plasma Solar Sistem), je vgravirano tudi ime Antona Mavretiča. Dr. Belcher bravurozno izpelje svojo misel, da bo Anton Mavretič na ta način preživel Zemljino življenje. Sam menim, da je to skoraj tako dolgo kot nemrtnost! Dr. Anton Mavretič je prvi človek iz sveta znanosti, ki bi mu brez zadržkov podelil odlikovanje reda "Zmaga nad soncem". Seveda bi jo dodelil tudi njegovim sodelavcem!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
3
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.433
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.843
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.914
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.008
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.477
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.547
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.153
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.084
09/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.177
10/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 858