Komentar

Hommage doktorju, ki bo preživel svoj rojstni planet

Pred štirimi milijardami let se je oblak plina zgostil. Sonce je posijalo in nastali so planeti. Po štirih milijardah let je iz osončja izletela sonda, ki nam pošilja zbrane podatke nazaj na naš planet, ki je nastal ravno iz medvezdne snovi. Prvič se vračamo v medzvezdni prostor, iz katerega smo izšli.

10.07.2016 07:53
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   anton mavretič   nasa   voyager   mit   harvard   sonce   vesolje

Foto: arhiv Portala PLUS

Sonda Voyager bo preživela naš planet, ker bo Soncu čez štiri miljarde let zmanjkalo jederskega goriva in bo pogoltnilo Zemljo. Našega planeta tako ne bo več, ostal pa bo nepoškodovan Voyager v kozmičnem prostranstvu. Na Voyagerjevemu instrumentu PLS (Plasma Solar Sistem), je vgravirano tudi ime Antona Mavretiča, ki bo na ta način preživel Zemljino življenje. 

Vračamo se suvereni, opremljeni z znanjem, ki smo si ga izoblikovali na tem našem na drobnem koščku snovi. Na njem proizvajamo umetnost in znanost. Proizvajamo umetniške pomene zato, da bi se lahko orientirali v svetu monumentalnih paradoksov, navideznih nasprotji, ki kljubujejo netolerantni in neetični stvarnosti na tem našem črnem koščku snovi. V naravi pa prepoznavamo zakonitosti, ki jih z znanstvenimi procesi prevajamo v za nas pomembna orodja, ki nam omogočajo lažje bivanje in nas emancipirajo od naše vpetosti v veliko skrivnost, v katero smo vrojeni na tem modrem koščku snovi. Vse to je kozmična plovba.

 

Z Darinko in Antonom Mavretičem ter Dunjo smo si pred nekaj dnevi skupaj ogledali razstavo z naslovom "Onkraj naše oble" v Moderni galeriji. Razstava tematizira kozmistični motiv - nesmrtnost! Razstava "Onkraj naše oble" se sešteje v misli pionirja vesoljske znanosti Konstantina Fjodoroviča Ciolkovskega: "Na svetu bomo vsi enakopravni takrat, ko bomo nesmrtni"!

 

Ime dr. Antona Mavretiča bi morali v Ljubljani izgovarjati s podobnim spoštovanjem, kot izgovarjamo ime pinorija prve generacije vesoljskih znastvenikov Hermana Potočnika NoordungaDr. Anton Mavretič je znanstvenik tretje generacije vesoljske znanosti. Rojen je na Boldražu nad Metliko leta 1934. Univerzitetno se je izobrazil na ljubljanski Elektrofakulteti, o kateri vedno govori v presežnikih. Med študijem je živel pri stari materi Černugelj v Črnučah. V Črnučah je spoznal tudi Darinko, o kateri govori vedno, ko je ni zraven, v presežnikih. Doktoriral je v Združenih državah Amerike. Poklicno se je razvijal v programih Nase. NASA je drugo ime za briljantne ameriške univerze in njene inštitute.

 

 

Dejstva in dokumenti št. I.: Dr. Mavretič je sodeloval pri najpomembnejši znanstveni misiji, pri najpomembnejšem civilizacijskem projektu vseh časov, pri projektu Voyager I. in Voyager II., ki so ju iztrelili z raketama Titan- Centaur.

 

Dejstva in dokumenti št. II.: Dr. Mavretič je ogromno prispeval k načrtovanju in razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, s pomočjo katerih smo pridobili ogromno podatkov o plazmi in sončevem vetru. Sončev veter je potrebno raziskovati zato, ker lahko med solarnim vrhuncem, ko je oddajanje sončeve energije največje, poškoduje satelite, ki krožijo okrog Zemlje, pa tudi druga vesoljska plovila.

 

Dejstva in dokumenti št. III.: Dr. Mavretič je sodeloval pri satelitskem projektu Explorer, pri satelitskem projektu Wind, deloval je na znanstvenih inštitutih, kot so MIT (Tehnološki inštitut Massachusetts), v Centru za astofiziko Harvard- Smithsonian, v Cambridgeu v Massachusettsu in Bostonski univerzi.

 

Dejstva in dokumenti št. IV. : James G. Anderson, znastvenik, ki je s svojo harvardsko raziskovalno skupino prvi na svetu potrkal na vest človeštva, ko nas je opozoril na nevarnost ozonske luknje, ki si jo človeštvo samo koplje, je za biografske potrebe povedal: "Da, ko govorimo o dr. Antonu Mavretiču, govorimo o izjemnem strokovnjaku, ki zna načrtovati sisteme za letenje v vesolju in istočasno obvladovati najnovejše elektronske tehnologije."

 

Dejstva in dokumetni št. V.: NASA je 2. junija leta 1981 podelila dr. Antonu Mavrtiču skupinsko nagrado za dosežeke pri razvoju Voyagerjevega znanstvenega instrumenta za merjenje plazme. V Nasini obrazložitvi beremo: "V znak priznanja za izjemen dosežek pri zasnovi, razvoju, testiranju Voyagerjevih znanstvenih instrumentov, ki so priskrbeli osupljive znastvene rezultate med raziskovanjem Jupitrovega in Saturnovega sistema ter medplanetarnega sistema."

 

Dejstva in dokumenti št.VI.: Na Bostonski univerzi je ustanovil študij elektronike. Dr. Anton Mavretič je velemojster vesoljske tehnološke didaktike.

 

Dejstva in dokumenti št. VII.: Na Harvardu je bila njegova osrednja naloga razvoj instrumentov, ki so merili vsebnost ozona v stratosferi. Za te raziskave je bilo potrebno razviti nove laserske metode in jih povezati z elektroniko.

 

Dejstva in dokumenti št. VIII.: Carl Sagan, dobri duh Bostona, je bil Antonov dober znanec.

 

Dejstva in dokumenti št. IX.: Anton ima ogromno lingvistično znanje in je obseden z njim.

 

Dr. Anton Mavretič

 

Dejstva in dokumenti št. X.: Pred mnogimi leti, preden sem srečal dr. Antona Mavretiča, sem spoznal najavtentičnejšega zgodvinarja med zgodovinarji, ne samo med zgodovinarji astronavtike, dr. Rogerja Launinusa. Primerljiv je z rusko družino zgodovinarjev kozmonavtike, družino Jecin. Roger mi je že ob prvem srečanju pokazal veliko fresko zgodovine vesoljske znanosti na takšen način, kot jo lahko pokaže predstavnik institucije, kjer je znanje javno dostopno in brezplačno. Znanje se v Smithsonianu deli, ne pa prodaja. Ko sva ga z Miho po mnogih letih povabila k premisleku o Voyagerju I. in Voyagerju II., kjer naj bi bil poseben poudarek na prispevku dr. Antona Mavretiča, je dr. Roger Launinus brez kakršnegakoli pomisleka sprejel povabilo.

 

Seštevek: Ugotovimo lahko, da je prispevek dr. Antona Mavretiča k vesoljski znanosti demonstracija najvišje stopnje znanja, napora, želje, potrpežjivosti in človeške izvrstnosti. Ugotovimo lahko, da v mnogočem izkazuje najvišjo stopnjo zbranosti pri reševanju najbolj zapletnih problemov. Še to bi rad povedal, da če je nekaj na videz zapleteno, potem to pomeni, da je v resnici zapleteno. Voyager je v tem trenutku oddaljen od Zemlje 127 astronomskih enot. Merilo za eno enoto je oddaljenost Zemlje do Sonca. Projekt ni pomemben samo zaradi vprašanja, kako veliko je vesolje in iz česa je zgrajeno, temveč tudi zaradi vprašanja "ali smo sami v vesolju, ali je še kdo tam"?

 

Pri tem vprašanju se vedno zdrznem: "Ali sploh še kdo dvomi?"

 

Ko ga poslušam, ko govori o najbolj strukturiranih fizkalnih postopkih, o jezikovnih premenah ali se elegantno jezi na tisto, kar je tako nesumiljeno razvidno, pa mi tega ne vidimo, postane še bolj didaktično zapeljiv. Ko mu vskočim v repliko in mu primerjalno predstavim ikonično umetnino ameriškega umetnika Jeffa Koonsa z namenom, da ga bom na koncu vprašal - ali je to primerljivo! Obnovim umetnino: umetnina je razstavljena tako, da vidimo velik akvarij, v njem vodo, v vodi pa potopljeni dve košarkakški žogi. Na akvariju sta zarisani dve črti. To je to!

 

Potem mu še razložim, kako je potekal proces, ki izoblikoval umetnino: pred svoj objektiv je umetnik postavil dve košarkaški skupini. Ju fotografiral. Pred tekmo je ekipi stehtal. Drugič pa ju je stehtal po košarkaški tekmi. Razlika v teži je tisto, kar izpuhtelo kot pot med tekmo. Rezultat razlike teže pred in po tekmi je umetnik zlil v akvarij. Na tekmi je sicer samo ena žoga, v bistvu pa ekipi gledata vsaka svojo žogo. Zato je umetnik potopil v akvarij dve žogi. Toda še preden ju je potopil, je izrisal črto, do kod seže linija potu. Po tistem, ko je potopil obe žogi v vodo, je izrisal črto vzgona vode. Razmak med linijo potu, vode v akvariju in linijo vzgona je - užitek igre!

 

Pogledam Antona in ga z očmi vprašam ali je to vsaj malo primerljivo s kompleksnostjo njegove meritve. Anton z najvišjo stopnjo odgovornosti pritrdi: Na nek način ima zvezo! Makes sense!

 

Dejstva in dokumetni št. XI.: Dr. Anton Mavretič ni nikoli le načelno prijazen, je tudi izrazito polemičen, ko izraža svoja stališča! Nikoli pa ne vstopa v vprašanja, katerih odgovorov ne pozna. Recimo v vprašanje o nesmrtnosti!

 

Dr. John Belcher z MIT, sodelavec dr. Antona Mavretiča, verjame, da bo sonda Voyager preživela naš planet. In sicer zato, ker bo Soncu čez štiri miljarde let zmanjkalo jederskega goriva, se bo napihnilo in pogoltnilo Zemljo. Dr. Belcher meni, da Zemlje tako ne bo več, ostal pa bo nepoškodovan Voyager v kozmičnem prostranstvu. Na Voyagerjevemu instrumentu PLS (Plasma Solar Sistem), je vgravirano tudi ime Antona Mavretiča. Dr. Belcher bravurozno izpelje svojo misel, da bo Anton Mavretič na ta način preživel Zemljino življenje. Sam menim, da je to skoraj tako dolgo kot nemrtnost! Dr. Anton Mavretič je prvi človek iz sveta znanosti, ki bi mu brez zadržkov podelil odlikovanje reda "Zmaga nad soncem". Seveda bi jo dodelil tudi njegovim sodelavcem!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
1
04.03.2021 22:00
Politični in medijski prostor v Sloveniji v času, ki ga živimo, vsem na očeh ali v zakulisju, čisto vseeno, obvladujejo takšne ... Več.
Piše: Miha Burger
Koprive v mestu Gogi
20
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.943
02/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.507
03/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.796
04/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.364
05/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.379
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.316
07/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.321
08/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.072
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.183
10/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.601