Ruski oligarh Roman Arkadijevič Abramovič velja za največjega zbiratelja luksuznih jaht na svetu, njegovo zbirko petih plovil, med katerimi je najdaljša Eclipse, pa zaradi tega imenujejo tudi Abramovičeva mornarica. Eclipse, v tem trenutku druga najdaljša luksuzna jahta na svetu, je dizajniral francoski mojster Hermidas Atabeyki, notranjo opremo Terence Disdale, splavili pa so jo konec leta 2009 v Hamburgu, kjer domuje znana nemška ladjedelniška družba Blohm + Voss (med drugim gradi plovila tudi za nemško vojaško mornarico, Kriegsmarine). Abramovič je za skoraj 163-metrski luksuz na koncu plačal okoli 850 milijonov evrov z vsemi dodatki, vključno z raketnim sistemom, ki so ga na lastnikovo zahtevo v Eclipse vgradili kasneje, saj nemška zakonodaja prepoveduje tovrstno "opremo" na zasebnih plovilih.

"Anti-paparazzi" sistem

Med to opremo, ki je sicer skrbno varovana, spada več plavalnih bazenov, najdaljši je dolg 16 metrov, kinodvorana, disko, dve ploščad za pristajanje helikopterjev ter podmornica. Po nekaterih podatkih ima Eclipse tudi poseben "anti-paparazzi" sistem, ki preprečuje nezaželjeno fotografiranje potnikov in posadke.

Eclipse

Precj manjši Abramovičevi plovili sta Titan (78 metrov) in Sussurro (50 metrov); prvega so leta 2010 splavili v nemški ladjedelnici Abeking & Rasmussen, ki velja za  najboljšega izdelovalca motornih jaht dolžine od 45 do 125 metrov na svetu, Sussurro pa je že leta 1998 izdelal nizozemski Feadship, velja pa za eno najhitrejših plovil v svoji kategoriji, saj zmore 46 vozlov, kar je enako 85 km/h (Sussurro je izdelan iz aluminija). Ob teh treh plovilih spadata v Abramovičevo ladjevje še dva gliserja, ki sta namenjena varnostnemu preverjanju okolice in oborožena, eden je dolg okoli 20, drugi pa 30 metrov. Daljšega smo uspeli ujeti v objektiv v zalivu pred mestom Pag na otoku Pagu, ko je manevriral tik ob obali, kamor je bil obrnjen s premcem. Na krovu futuristično zasnovanega gliserja smo opazili dva človeka, ki sta si ogledovala obalo.

Futuristično plovilo v slogu Jamesa Bonda

Premoženje dvanajstega najbogatejšega Rusa je bilo lani ocenjeno na 9 milijard dolarjev, Forbes pa ga je postavil na 137 mesto na svetu. Lastnik nogometnega kluba Chelsea je znan po svojem izstopajočem življenjskem stilu, v katerem luksuzne jahte igrajo pomembno vlogo. Pravilo za njegove goste je takšno, da na krov pridejo brez sleherne prtljage, saj je za vsakega izmed njih v naprej pripravil vse, kar potrebuje. Izjemno gostoljuben in darežljiv do prijateljev in neusmiljen do sovražnikov, zaradi katerih naj bi bil malodane paranoičen glede svoje varnosti, ki jo zagotavlja varnostna služba, v kateri je 40 ljudi.

Abramovičeva flota pred Pagom: črna gliserja sta varovalni ladji

Roman Abramovič je eden najbolj varovanih ljudi na svetu, čeprav načeloma ni v sporu z nikomer, še najmanj pa z ruskim predsednikom Putinom, ki naj bi ga celo predlagal Borisu Jelcinu kot najprimernejšega človeka za njegovega naslednika. Abramovič je namreč eden tistih oligarhov, ki so "nastali" v času Borisa Jelcina. Je pa Abramovič ravno zaradi pozitivnega odnosa do vzpenjajočega Putina uspel ohraniti odlične odnose z ruskim predsednikom, kar mu danes daje poseben položaj.

Človek z nečisto preteklostjo

Kljub vsemu premoženju, ljubezni do umetnosti, svojim bogatim donacijam (zlasti avtonomni arktični regiji Čukotka, kjer je bil več let guverner) in siceršnjemu človekoljubju, ki ga izkazuje s financiranjem številnih humanitarnih projektov pa Abramovič ostaja bogataš, za katerem se vleče mračna senca. S prvo ženo je začel kot poulični prodajalec gumijastih igrač, iz česar je v času perestrojke prešel na trgovanje z uvoženimi lutkami, ki jih je izdelovala "privatizirana" ruska tovarna. Poleg tega je Abramovič trgoval še z nafto, prašiči in drugimi dobrinami – v začetku devetdesetih je obvladoval že najmanj 20 podjetij v najrazličnejših panogah. Šele tedaj se je začel njegov vzpon, ki bi ga skoraj prekinila aretacija in pripor zaradi kraje 55 cistern dizelskega goriva, ki naj bi jih Abramovič "preprodal" v Latvijo, a se je pogodil in sodeloval v preiskavi, zato do obsodbe nikoli ni prišlo.

Z Borisom Berezovskim sta leta 1995 prevzela nadzor nad orjaško naftno družbo Sibneft, s čemer je Abramovič postal velika riba in dobil prost dostop do predsednika Jelcina. Pri svojih tridesetih – torej leta 1996 – je bil Abramovič že tako udomačen pri Jelcinu, da se je preselil v stanovanje v Kremelj. Jelcinov klan ga je sprejel medse in ga vključil v politiko; leta 1999 se je pustil izvoliti za guvernerja Čukotke. Sočasno je iz naftnih poslov vstopil tudi na trg aluminija, kjer se je tedaj dogajala privatizacija. Abramovič se je v t.i. vojne za aluminij podal kot zmagovalec, pri čemer nikoli ni bilo natančno znano, koliko ljudi je v tem času umrlo. Ocenuje se, da okoli 100. Ko je Abramovič prevzel nadzor nad industrijo aluminija, je zavladal mir.

O tem, kako pomembno vlogo je igral Abramovič pri inavguraciji Putina, največ pove podatek, da je osebno intervjujal vse kandidate za ministre prve Putinove vlade. Leta 2007 je prav on predlagal Medvedeva za Putinovega naslednika na predsedniškem položaju.