Weekend

Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran

Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, v Zadru in v več zalivih otoka Pag. O tem, koliko časa je na Jadranu dejansko "dopustoval" tudi Roman Abramovič, pa vedo le redki. Mediji vsekakor nismo med njimi.

08.07.2016 23:21
Ključne besede:   roman abramovič   eclipse   pag   jadran   luksuzna jahta   oligarh

Ob treh luksuzniuh jahtah spadata v Abramovičevo ladjevje še dva futirustično oblikovana gliserja, ki sta namenjena varnostnemu preverjanju okolice in sta oborožena; eden je dolg okoli 20, drugi pa 30 metrov. Daljšega smo uspeli ujeti v objektiv na Pagu.

Ruski oligarh Roman Arkadijevič Abramovič velja za največjega zbiratelja luksuznih jaht na svetu, njegovo zbirko petih plovil, med katerimi je najdaljša Eclipse, pa zaradi tega imenujejo tudi Abramovičeva mornarica. Eclipse, v tem trenutku druga najdaljša luksuzna jahta na svetu, je dizajniral francoski mojster Hermidas Atabeyki, notranjo opremo Terence Disdale, splavili pa so jo konec leta 2009 v Hamburgu, kjer domuje znana nemška ladjedelniška družba Blohm + Voss (med drugim gradi plovila tudi za nemško vojaško mornarico, Kriegsmarine). Abramovič je za skoraj 163-metrski luksuz na koncu plačal okoli 850 milijonov evrov z vsemi dodatki, vključno z raketnim sistemom, ki so ga na lastnikovo zahtevo v Eclipse vgradili kasneje, saj nemška zakonodaja prepoveduje tovrstno "opremo" na zasebnih plovilih.

 

 

"Anti-paparazzi" sistem

 

Med to opremo, ki je sicer skrbno varovana, spada več plavalnih bazenov, najdaljši je dolg 16 metrov, kinodvorana, disko, dve ploščad za pristajanje helikopterjev ter podmornica. Po nekaterih podatkih ima Eclipse tudi poseben "anti-paparazzi" sistem, ki preprečuje nezaželjeno fotografiranje potnikov in posadke.

 

Eclipse

 

Precj manjši Abramovičevi plovili sta Titan (78 metrov) in Sussurro (50 metrov); prvega so leta 2010 splavili v nemški ladjedelnici Abeking & Rasmussen, ki velja za  najboljšega izdelovalca motornih jaht dolžine od 45 do 125 metrov na svetu, Sussurro pa je že leta 1998 izdelal nizozemski Feadship, velja pa za eno najhitrejših plovil v svoji kategoriji, saj zmore 46 vozlov, kar je enako 85 km/h (Sussurro je izdelan iz aluminija). Ob teh treh plovilih spadata v Abramovičevo ladjevje še dva gliserja, ki sta namenjena varnostnemu preverjanju okolice in oborožena, eden je dolg okoli 20, drugi pa 30 metrov. Daljšega smo uspeli ujeti v objektiv v zalivu pred mestom Pag na otoku Pagu, ko je manevriral tik ob obali, kamor je bil obrnjen s premcem. Na krovu futuristično zasnovanega gliserja smo opazili dva človeka, ki sta si ogledovala obalo.

 

Futuristično plovilo v slogu Jamesa Bonda

 

Premoženje dvanajstega najbogatejšega Rusa je bilo lani ocenjeno na 9 milijard dolarjev, Forbes pa ga je postavil na 137 mesto na svetu. Lastnik nogometnega kluba Chelsea je znan po svojem izstopajočem življenjskem stilu, v katerem luksuzne jahte igrajo pomembno vlogo. Pravilo za njegove goste je takšno, da na krov pridejo brez sleherne prtljage, saj je za vsakega izmed njih v naprej pripravil vse, kar potrebuje. Izjemno gostoljuben in darežljiv do prijateljev in neusmiljen do sovražnikov, zaradi katerih naj bi bil malodane paranoičen glede svoje varnosti, ki jo zagotavlja varnostna služba, v kateri je 40 ljudi.

 

 

Abramovičeva flota pred Pagom: črna gliserja sta varovalni ladji

 

Roman Abramovič je eden najbolj varovanih ljudi na svetu, čeprav načeloma ni v sporu z nikomer, še najmanj pa z ruskim predsednikom Putinom, ki naj bi ga celo predlagal Borisu Jelcinu kot najprimernejšega človeka za njegovega naslednika. Abramovič je namreč eden tistih oligarhov, ki so "nastali" v času Borisa Jelcina. Je pa Abramovič ravno zaradi pozitivnega odnosa do vzpenjajočega Putina uspel ohraniti odlične odnose z ruskim predsednikom, kar mu danes daje poseben položaj.

 

 

Človek z nečisto preteklostjo

 

Kljub vsemu premoženju, ljubezni do umetnosti, svojim bogatim donacijam (zlasti avtonomni arktični regiji Čukotka, kjer je bil več let guverner) in siceršnjemu človekoljubju, ki ga izkazuje s financiranjem številnih humanitarnih projektov pa Abramovič ostaja bogataš, za katerem se vleče mračna senca. S prvo ženo je začel kot poulični prodajalec gumijastih igrač, iz česar je v času perestrojke prešel na trgovanje z uvoženimi lutkami, ki jih je izdelovala "privatizirana" ruska tovarna. Poleg tega je Abramovič trgoval še z nafto, prašiči in drugimi dobrinami – v začetku devetdesetih je obvladoval že najmanj 20 podjetij v najrazličnejših panogah. Šele tedaj se je začel njegov vzpon, ki bi ga skoraj prekinila aretacija in pripor zaradi kraje 55 cistern dizelskega goriva, ki naj bi jih Abramovič "preprodal" v Latvijo, a se je pogodil in sodeloval v preiskavi, zato do obsodbe nikoli ni prišlo.

 

Z Borisom Berezovskim sta leta 1995 prevzela nadzor nad orjaško naftno družbo Sibneft, s čemer je Abramovič postal velika riba in dobil prost dostop do predsednika Jelcina. Pri svojih tridesetih – torej leta 1996 – je bil Abramovič že tako udomačen pri Jelcinu, da se je preselil v stanovanje v Kremelj. Jelcinov klan ga je sprejel medse in ga vključil v politiko; leta 1999 se je pustil izvoliti za guvernerja Čukotke. Sočasno je iz naftnih poslov vstopil tudi na trg aluminija, kjer se je tedaj dogajala privatizacija. Abramovič se je v t.i. vojne za aluminij podal kot zmagovalec, pri čemer nikoli ni bilo natančno znano, koliko ljudi je v tem času umrlo. Ocenuje se, da okoli 100. Ko je Abramovič prevzel nadzor nad industrijo aluminija, je zavladal mir.

 

O tem, kako pomembno vlogo je igral Abramovič pri inavguraciji Putina, največ pove podatek, da je osebno intervjujal vse kandidate za ministre prve Putinove vlade. Leta 2007 je prav on predlagal Medvedeva za Putinovega naslednika na predsedniškem položaju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno
0
16.12.2016 23:00
Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke
0
19.08.2016 11:30
Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na kšeftu, trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Južni otok
0
05.08.2016 12:30
Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice
0
15.07.2016 15:00
Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del
0
24.06.2016 15:00
Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale in v tem pogledu malce ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
35 let Medjugorja: Čudež med žgočim hercegovskim kamenjem
0
10.06.2016 16:02
Medjugorje je dejansko čudež. Kajti gre za edino romarsko središče na območjunekdanje Jugoslavije, ki je po petintridesetih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci in SS: pozabljeni nacist Odilo Globočnik
0
03.06.2016 13:10
V štirih letih nemške okupacije je bilo na današnjem ozemlju Slovenije prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,841
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,480
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,397
04/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 1,854
05/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,819
06/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,323
07/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,700
08/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,005
09/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,565
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 777