Komentar

Italija ni več bipolarna, je vsaj tripolarna, v vzponu sta evroskepticizem in populizem

Kakšna so lokalna sporočila Rimu in Evropi, se sprašuje nekdanji veleposlanik v Italiji, ki je analiziral t.i. komunalne volitve konec minulega meseca pri naših zahodnih sosedih. V Ljubljani kot vedno spregledana Italija namreč prinaša nekatera sporočila ki jih po pretresih v združeni Evropi enostavno ne moremo spregledati.

12.07.2016 22:30
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   italija   volitve   trst   rim   matteo renzi   dipiazza   manjšina   evropa   evroskepticizem

Foto: Twitter

Kakšna so torej ključna sporočila nedavnih lokalnih volitev za italijansko nacionalno politiko, Evropo in Slovence v Furlaniji-julijski krajini? Vsekakor je prvo sporočilo nacionalni premik od sredine k populizmu in evroskepticizmu.

Drugi krog županskih volitev v Italiji je prinesel pomembna politična sporočila tudi za italijansko politiko na nacionalni ravni, predvsem premiera Mattea Renzija, saj so županske volitve potekale tudi v velikih, politično pomembnih italijanskih mestih, vključno z rimsko prestolnico. V volilno najbolj prestižnem Rimu in nekdanjem glavnem mestu Torinu sta prepričljivo in zgodovinsko zmagali kandidatki Gibanja 5 zvezdic. Renzijevi struji v Demokratski stranki (DS) je za las uspelo ubraniti le Milano in Bologno, v balotaži pa je izgubila kar 13 pomembnejših mest od 20. Politični trend nakazuje tudi pomembne zmage žensk, predvsem pa mladih v politiki.

 

Renzi, ki opravlja poleg funkcije predsednika vlade tudi nalogo glavnega tajnika stranke, sicer skuša minimizirati vpliv negativnih rezultatov administrativnih volitev na nacionalno politiko. A dejstvo je, da je to njegov prvi veliki poraz in v bistvu nezaupnica s strani volilnega telesa. To se očitno močno nagiba od "reformnega rencizma" k "populizmu" Gibanja 5 zvezdic. Kljub temu Matteo Renzi napoveduje, da ne bo odstopil niti kot premier niti kot generalni sekretar stranke, vsaj ne pred zanj najpomembnejšim političnim projektom - referendumom o ustavnih spremembah jeseni letos. Lokalno glasovanje naj ne bi bilo povezano z referendumskim, pravi. A vendar zna glas lokalnih volitev, glas očitnega nezadovoljstva s premierjevo osebno politiko in njegovimi reformami, zlasti delovnopravno, ter nezmožnostjo zagona znatnejše gospodarske rasti, pomembno vplivati prav glasovanje na ustavnem referendumu, ki v temelju spreminja italijanski politično-državni ustroj. Gre za najpomembnejši osebni projekt Renzija. V personificiranem sistemu liderstva, ki ga je sam oblikoval, bo zato šlo prav za njegovo osebno popularnost. Ob tem ne gre podcenjevati dejstva, da se bo notranje strankarska manjšinska pozicija Renziju, ki je bila z zahtevami po prenovi stranke, predvsem reformo karizmatične personifikacije stranke v eni osebi, že do sedaj živahna, po volilnem neuspehu še okrepila. Renzi jih zavrača in svojo politično kariero stavi vse na referendumu o ustavnih spremembah.

 

 

Levica je dobila alternativo

 

Dejstvo je, da sedaj protiutež Renzijevi levi sredini v Demokratski stranki predstavlja gibanje, ki ni niti stranka.  Alternativa levi sredini je postalo Gibanje 5 zvezdic in ne več desnosredinski Berlusconi z Naprej Italija skupaj s severnoligaškim Salvinijem. Italija ni več bipolarna, je vsaj tripolarna. Berlusconi, ki na naslednjih volitvah verjetno ne bo več nastopil, nima naslednika, ki bi oživil njegovo politično dediščino. Desnica je močno razdeljena in manj vplivna. Renzi se, kot so pokazali županski spopadi, tako politično veliko težje zoperstavlja populizmu Grillovega tipa (ki ga sicer kar veliko uporablja tudi sam na primer s kritikami Evropske unije), kot pa Berlusconijevi desni sredini v klasičnem bipolarnem sistemu. Ob neopaznem uspehu stare desne sredine in slabem uspehu leve sredine je na nacionalni ravni tako zaznati premik od sredinske politike k populizmu. To sporočilo nacionalni politiki, v kolikor se bo potrdilo tudi na nacionalnem referendumu o ustavnih spremembah, ni pomembno le za Italijo, temveč v teh turbolentnih časih tudi za Evropsko unijo.

 

Italija je velika, gospodarsko pomembna in vplivna članica EU. Politični premik od sredine k populizmu pomeni tudi politični premik italijanskega javnega mnenja in zunanje orientacije. Tradicionalno je bilo le to vedno proevropsko. V finančno-ekonomski krizi, ki je Italijo in predvsem njen srednji sloj močno prizadela, pa se je očitno zgodil premik od naklonjenosti Evropski uniji k oživitvi populističnega nacionalizma  in evroskepticizma. Italija je danes v splošnem evropskem trendu, ki se je odrazil tudi na lokalnih volitvah. Sedaj, po volilnem triumfu, bo zanimivo opazovati Grillovo Gibanje 5 zvezdic, ki je očitno na odločilni točki, ko se oblikujejo možnosti celo za njegov prevzem odgovornosti vladanja. Ali bo gibanje opustilo vztrajanje na anti-politiki in delovanju iz protesta? Kako bo to vplivalo na evropski projekt? Svetovni mediji bodo Italijo in gibanje še pozorneje obravnavali.

 

 

Nezaupnica deželnim reformam, obrat v desno

 

Hud poraz je Demokratska stranka doživela tudi v Furlaniji-julijski krajini, še posebej v Trstu, kjer je Slovencem zelo naklonjeni župan Cosollini, katerega so javno podprle tudi institucije slovenske manjšine, podlegel povratniku Dipiazzi z desne sredine. Leva sredina je poražena tudi v pomembnem Pordenonu.

 

V veliki meri volitve v FJK izkazujejo tudi nezaupnico deželni politiki predsednice Deborah Serrachiani, ki istočasno opravlja tudi funkcijo namestnice generalnega sekretarja DS v Rimu. Njene reforme – zlasti ukinitev pokrajin v deželi in reformiranje funkcionalnega delovanja občin, ki lahko vplivajo tudi na življenje Slovencev v FJK -  očitno v glasovanju prebivalcev FJK niso dobile podpore. Prav tako je očitno, da ideje Demokratske stranke o oblikovanju tržaške metropolitanske občine, ki je dobila tudi zakonsko podlago, tržaških volivcev niso prepričale. Priporočljivo bi bilo, ko bi DS in predsednica dežele FJK ponovno ovrednotili težave in pripombe lokalnih entitet in tudi slovenske skupnosti pri uveljavljanju reform lokalne uprave. Volilni neuspeh DS v FJK pa bi lahko odprl tudi vprašanje volilne teže slovenskih glasov, kar zna vplivati na določanje kandidatnih oziroma preferenčnih list za volitve deželnih predstavnikov na  strankarskih listah v rimske predstavniške institucije.

 

Po osebnih izkušnjah z nekdanjim županom Dipiazzo, ko sem bil še slovenski veleposlanik v Rimu, ne bi mogel reči, da je bila ali da bo njegova politika antislovenska. Osebno je bil korekten do Slovencev, imel pa je težavno koalicijo in tudi ta bo pomembna po volitvah. Dipiazza je predvsem tehnokrat in manager. Jasno, ni bilo velikega entuziazma, kot ga je Slovencem izkazal Cosollini, a bil je odnos do soobčanov. Seveda je odvisno, koga bo po volilni zmagi Dipiazza imenoval v deželni odbor oziroma deželno vlado, morebiti tudi svoje podpornike iz vrst nekdanjih antislovenskih struj. A ne gre prezreti dejstva, da so v volilni kampanji prevladovale mestne razvojne teme starega pristaniškega jedra, gospodarska situacija in reforme tržaških gospodarskih gigantov ter občutljiva imigrantsko-begunske problematika. Slovenska manjšina ni bila del volilnih soočenj in kampanje in to navdaja tudi tržaško postvolilno situacijo z zmernim optimizmom.

 

V prihodnjem delovanju župana Dipiazze, kljub morebiti manjši naklonjenosti v primerjavi z levosredinskim županom Cosollinijem, ni pričakovati njegovega osebno negativnega odnosa do slovenske narodne skupnosti. Upajmo, da bo župan strpnosti, ne nestrpnosti in da Slovenci ne bi postali del iger med občinsko in deželno politično različno obarvano oblastjo. Želim si tudi normalnega sodelovanja slovenske manjšine z novimi mestnimi upravitelji. Kar velja tudi za obmejno sodelovanje Trsta s Slovenijo. Dipazza ima managerski profil. Pogled bi moral usmeriti v prihodnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pred vrati je razpad doslej samoumevnega dominantnega položaja Zahoda, čakata nas streznitev in prilagajanje novi realnosti
0
28.10.2021 21:00
Energetska kriza pretresa celotnoEvropo. Cena energentov na prostem trgu presega tudi najbolj črne napovedi. Bližajoča se zima ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
15
27.10.2021 21:00
Mar res potrebujemo še eno vojno, da se bomo spravili in zaživeli kot bitja višje zavesti, razuma in sloge? Glede na trajanje ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
16
26.10.2021 20:00
Časi za pisanje so neverjetni. Komaj oddam svoj prispevek, že takoj dobim material za drugega. Družbeno dogajanje je hitro in ... Več.
Piše: Milan Krek
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
24
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu na Škotskem začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh tednih, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
15
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
8
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.124
02/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.941
03/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.543
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.887
05/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.225
06/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.242
07/
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
Igor Vlačič
Ogledov: 960
08/
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
Milan Krek
Ogledov: 934
09/
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
Božo Cerar
Ogledov: 979
10/
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
Dragan Živadinov
Ogledov: 903