Komentar

Italija ni več bipolarna, je vsaj tripolarna, v vzponu sta evroskepticizem in populizem

Kakšna so lokalna sporočila Rimu in Evropi, se sprašuje nekdanji veleposlanik v Italiji, ki je analiziral t.i. komunalne volitve konec minulega meseca pri naših zahodnih sosedih. V Ljubljani kot vedno spregledana Italija namreč prinaša nekatera sporočila ki jih po pretresih v združeni Evropi enostavno ne moremo spregledati.

12.07.2016 22:30
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   italija   volitve   trst   rim   matteo renzi   dipiazza   manjšina   evropa   evroskepticizem

Foto: Twitter

Kakšna so torej ključna sporočila nedavnih lokalnih volitev za italijansko nacionalno politiko, Evropo in Slovence v Furlaniji-julijski krajini? Vsekakor je prvo sporočilo nacionalni premik od sredine k populizmu in evroskepticizmu.

Drugi krog županskih volitev v Italiji je prinesel pomembna politična sporočila tudi za italijansko politiko na nacionalni ravni, predvsem premiera Mattea Renzija, saj so županske volitve potekale tudi v velikih, politično pomembnih italijanskih mestih, vključno z rimsko prestolnico. V volilno najbolj prestižnem Rimu in nekdanjem glavnem mestu Torinu sta prepričljivo in zgodovinsko zmagali kandidatki Gibanja 5 zvezdic. Renzijevi struji v Demokratski stranki (DS) je za las uspelo ubraniti le Milano in Bologno, v balotaži pa je izgubila kar 13 pomembnejših mest od 20. Politični trend nakazuje tudi pomembne zmage žensk, predvsem pa mladih v politiki.

 

Renzi, ki opravlja poleg funkcije predsednika vlade tudi nalogo glavnega tajnika stranke, sicer skuša minimizirati vpliv negativnih rezultatov administrativnih volitev na nacionalno politiko. A dejstvo je, da je to njegov prvi veliki poraz in v bistvu nezaupnica s strani volilnega telesa. To se očitno močno nagiba od "reformnega rencizma" k "populizmu" Gibanja 5 zvezdic. Kljub temu Matteo Renzi napoveduje, da ne bo odstopil niti kot premier niti kot generalni sekretar stranke, vsaj ne pred zanj najpomembnejšim političnim projektom - referendumom o ustavnih spremembah jeseni letos. Lokalno glasovanje naj ne bi bilo povezano z referendumskim, pravi. A vendar zna glas lokalnih volitev, glas očitnega nezadovoljstva s premierjevo osebno politiko in njegovimi reformami, zlasti delovnopravno, ter nezmožnostjo zagona znatnejše gospodarske rasti, pomembno vplivati prav glasovanje na ustavnem referendumu, ki v temelju spreminja italijanski politično-državni ustroj. Gre za najpomembnejši osebni projekt Renzija. V personificiranem sistemu liderstva, ki ga je sam oblikoval, bo zato šlo prav za njegovo osebno popularnost. Ob tem ne gre podcenjevati dejstva, da se bo notranje strankarska manjšinska pozicija Renziju, ki je bila z zahtevami po prenovi stranke, predvsem reformo karizmatične personifikacije stranke v eni osebi, že do sedaj živahna, po volilnem neuspehu še okrepila. Renzi jih zavrača in svojo politično kariero stavi vse na referendumu o ustavnih spremembah.

 

 

Levica je dobila alternativo

 

Dejstvo je, da sedaj protiutež Renzijevi levi sredini v Demokratski stranki predstavlja gibanje, ki ni niti stranka.  Alternativa levi sredini je postalo Gibanje 5 zvezdic in ne več desnosredinski Berlusconi z Naprej Italija skupaj s severnoligaškim Salvinijem. Italija ni več bipolarna, je vsaj tripolarna. Berlusconi, ki na naslednjih volitvah verjetno ne bo več nastopil, nima naslednika, ki bi oživil njegovo politično dediščino. Desnica je močno razdeljena in manj vplivna. Renzi se, kot so pokazali županski spopadi, tako politično veliko težje zoperstavlja populizmu Grillovega tipa (ki ga sicer kar veliko uporablja tudi sam na primer s kritikami Evropske unije), kot pa Berlusconijevi desni sredini v klasičnem bipolarnem sistemu. Ob neopaznem uspehu stare desne sredine in slabem uspehu leve sredine je na nacionalni ravni tako zaznati premik od sredinske politike k populizmu. To sporočilo nacionalni politiki, v kolikor se bo potrdilo tudi na nacionalnem referendumu o ustavnih spremembah, ni pomembno le za Italijo, temveč v teh turbolentnih časih tudi za Evropsko unijo.

 

Italija je velika, gospodarsko pomembna in vplivna članica EU. Politični premik od sredine k populizmu pomeni tudi politični premik italijanskega javnega mnenja in zunanje orientacije. Tradicionalno je bilo le to vedno proevropsko. V finančno-ekonomski krizi, ki je Italijo in predvsem njen srednji sloj močno prizadela, pa se je očitno zgodil premik od naklonjenosti Evropski uniji k oživitvi populističnega nacionalizma  in evroskepticizma. Italija je danes v splošnem evropskem trendu, ki se je odrazil tudi na lokalnih volitvah. Sedaj, po volilnem triumfu, bo zanimivo opazovati Grillovo Gibanje 5 zvezdic, ki je očitno na odločilni točki, ko se oblikujejo možnosti celo za njegov prevzem odgovornosti vladanja. Ali bo gibanje opustilo vztrajanje na anti-politiki in delovanju iz protesta? Kako bo to vplivalo na evropski projekt? Svetovni mediji bodo Italijo in gibanje še pozorneje obravnavali.

 

 

Nezaupnica deželnim reformam, obrat v desno

 

Hud poraz je Demokratska stranka doživela tudi v Furlaniji-julijski krajini, še posebej v Trstu, kjer je Slovencem zelo naklonjeni župan Cosollini, katerega so javno podprle tudi institucije slovenske manjšine, podlegel povratniku Dipiazzi z desne sredine. Leva sredina je poražena tudi v pomembnem Pordenonu.

 

V veliki meri volitve v FJK izkazujejo tudi nezaupnico deželni politiki predsednice Deborah Serrachiani, ki istočasno opravlja tudi funkcijo namestnice generalnega sekretarja DS v Rimu. Njene reforme – zlasti ukinitev pokrajin v deželi in reformiranje funkcionalnega delovanja občin, ki lahko vplivajo tudi na življenje Slovencev v FJK -  očitno v glasovanju prebivalcev FJK niso dobile podpore. Prav tako je očitno, da ideje Demokratske stranke o oblikovanju tržaške metropolitanske občine, ki je dobila tudi zakonsko podlago, tržaških volivcev niso prepričale. Priporočljivo bi bilo, ko bi DS in predsednica dežele FJK ponovno ovrednotili težave in pripombe lokalnih entitet in tudi slovenske skupnosti pri uveljavljanju reform lokalne uprave. Volilni neuspeh DS v FJK pa bi lahko odprl tudi vprašanje volilne teže slovenskih glasov, kar zna vplivati na določanje kandidatnih oziroma preferenčnih list za volitve deželnih predstavnikov na  strankarskih listah v rimske predstavniške institucije.

 

Po osebnih izkušnjah z nekdanjim županom Dipiazzo, ko sem bil še slovenski veleposlanik v Rimu, ne bi mogel reči, da je bila ali da bo njegova politika antislovenska. Osebno je bil korekten do Slovencev, imel pa je težavno koalicijo in tudi ta bo pomembna po volitvah. Dipiazza je predvsem tehnokrat in manager. Jasno, ni bilo velikega entuziazma, kot ga je Slovencem izkazal Cosollini, a bil je odnos do soobčanov. Seveda je odvisno, koga bo po volilni zmagi Dipiazza imenoval v deželni odbor oziroma deželno vlado, morebiti tudi svoje podpornike iz vrst nekdanjih antislovenskih struj. A ne gre prezreti dejstva, da so v volilni kampanji prevladovale mestne razvojne teme starega pristaniškega jedra, gospodarska situacija in reforme tržaških gospodarskih gigantov ter občutljiva imigrantsko-begunske problematika. Slovenska manjšina ni bila del volilnih soočenj in kampanje in to navdaja tudi tržaško postvolilno situacijo z zmernim optimizmom.

 

V prihodnjem delovanju župana Dipiazze, kljub morebiti manjši naklonjenosti v primerjavi z levosredinskim županom Cosollinijem, ni pričakovati njegovega osebno negativnega odnosa do slovenske narodne skupnosti. Upajmo, da bo župan strpnosti, ne nestrpnosti in da Slovenci ne bi postali del iger med občinsko in deželno politično različno obarvano oblastjo. Želim si tudi normalnega sodelovanja slovenske manjšine z novimi mestnimi upravitelji. Kar velja tudi za obmejno sodelovanje Trsta s Slovenijo. Dipazza ima managerski profil. Pogled bi moral usmeriti v prihodnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
7
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,441
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,501
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,696
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,332
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,156
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,101
07/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,153
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,186
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,142
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,189