Komentar

Italija ni več bipolarna, je vsaj tripolarna, v vzponu sta evroskepticizem in populizem

Kakšna so lokalna sporočila Rimu in Evropi, se sprašuje nekdanji veleposlanik v Italiji, ki je analiziral t.i. komunalne volitve konec minulega meseca pri naših zahodnih sosedih. V Ljubljani kot vedno spregledana Italija namreč prinaša nekatera sporočila ki jih po pretresih v združeni Evropi enostavno ne moremo spregledati.

12.07.2016 22:30
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   italija   volitve   trst   rim   matteo renzi   dipiazza   manjšina   evropa   evroskepticizem

Foto: Twitter

Kakšna so torej ključna sporočila nedavnih lokalnih volitev za italijansko nacionalno politiko, Evropo in Slovence v Furlaniji-julijski krajini? Vsekakor je prvo sporočilo nacionalni premik od sredine k populizmu in evroskepticizmu.

Drugi krog županskih volitev v Italiji je prinesel pomembna politična sporočila tudi za italijansko politiko na nacionalni ravni, predvsem premiera Mattea Renzija, saj so županske volitve potekale tudi v velikih, politično pomembnih italijanskih mestih, vključno z rimsko prestolnico. V volilno najbolj prestižnem Rimu in nekdanjem glavnem mestu Torinu sta prepričljivo in zgodovinsko zmagali kandidatki Gibanja 5 zvezdic. Renzijevi struji v Demokratski stranki (DS) je za las uspelo ubraniti le Milano in Bologno, v balotaži pa je izgubila kar 13 pomembnejših mest od 20. Politični trend nakazuje tudi pomembne zmage žensk, predvsem pa mladih v politiki.

 

Renzi, ki opravlja poleg funkcije predsednika vlade tudi nalogo glavnega tajnika stranke, sicer skuša minimizirati vpliv negativnih rezultatov administrativnih volitev na nacionalno politiko. A dejstvo je, da je to njegov prvi veliki poraz in v bistvu nezaupnica s strani volilnega telesa. To se očitno močno nagiba od "reformnega rencizma" k "populizmu" Gibanja 5 zvezdic. Kljub temu Matteo Renzi napoveduje, da ne bo odstopil niti kot premier niti kot generalni sekretar stranke, vsaj ne pred zanj najpomembnejšim političnim projektom - referendumom o ustavnih spremembah jeseni letos. Lokalno glasovanje naj ne bi bilo povezano z referendumskim, pravi. A vendar zna glas lokalnih volitev, glas očitnega nezadovoljstva s premierjevo osebno politiko in njegovimi reformami, zlasti delovnopravno, ter nezmožnostjo zagona znatnejše gospodarske rasti, pomembno vplivati prav glasovanje na ustavnem referendumu, ki v temelju spreminja italijanski politično-državni ustroj. Gre za najpomembnejši osebni projekt Renzija. V personificiranem sistemu liderstva, ki ga je sam oblikoval, bo zato šlo prav za njegovo osebno popularnost. Ob tem ne gre podcenjevati dejstva, da se bo notranje strankarska manjšinska pozicija Renziju, ki je bila z zahtevami po prenovi stranke, predvsem reformo karizmatične personifikacije stranke v eni osebi, že do sedaj živahna, po volilnem neuspehu še okrepila. Renzi jih zavrača in svojo politično kariero stavi vse na referendumu o ustavnih spremembah.

 

 

Levica je dobila alternativo

 

Dejstvo je, da sedaj protiutež Renzijevi levi sredini v Demokratski stranki predstavlja gibanje, ki ni niti stranka.  Alternativa levi sredini je postalo Gibanje 5 zvezdic in ne več desnosredinski Berlusconi z Naprej Italija skupaj s severnoligaškim Salvinijem. Italija ni več bipolarna, je vsaj tripolarna. Berlusconi, ki na naslednjih volitvah verjetno ne bo več nastopil, nima naslednika, ki bi oživil njegovo politično dediščino. Desnica je močno razdeljena in manj vplivna. Renzi se, kot so pokazali županski spopadi, tako politično veliko težje zoperstavlja populizmu Grillovega tipa (ki ga sicer kar veliko uporablja tudi sam na primer s kritikami Evropske unije), kot pa Berlusconijevi desni sredini v klasičnem bipolarnem sistemu. Ob neopaznem uspehu stare desne sredine in slabem uspehu leve sredine je na nacionalni ravni tako zaznati premik od sredinske politike k populizmu. To sporočilo nacionalni politiki, v kolikor se bo potrdilo tudi na nacionalnem referendumu o ustavnih spremembah, ni pomembno le za Italijo, temveč v teh turbolentnih časih tudi za Evropsko unijo.

 

Italija je velika, gospodarsko pomembna in vplivna članica EU. Politični premik od sredine k populizmu pomeni tudi politični premik italijanskega javnega mnenja in zunanje orientacije. Tradicionalno je bilo le to vedno proevropsko. V finančno-ekonomski krizi, ki je Italijo in predvsem njen srednji sloj močno prizadela, pa se je očitno zgodil premik od naklonjenosti Evropski uniji k oživitvi populističnega nacionalizma  in evroskepticizma. Italija je danes v splošnem evropskem trendu, ki se je odrazil tudi na lokalnih volitvah. Sedaj, po volilnem triumfu, bo zanimivo opazovati Grillovo Gibanje 5 zvezdic, ki je očitno na odločilni točki, ko se oblikujejo možnosti celo za njegov prevzem odgovornosti vladanja. Ali bo gibanje opustilo vztrajanje na anti-politiki in delovanju iz protesta? Kako bo to vplivalo na evropski projekt? Svetovni mediji bodo Italijo in gibanje še pozorneje obravnavali.

 

 

Nezaupnica deželnim reformam, obrat v desno

 

Hud poraz je Demokratska stranka doživela tudi v Furlaniji-julijski krajini, še posebej v Trstu, kjer je Slovencem zelo naklonjeni župan Cosollini, katerega so javno podprle tudi institucije slovenske manjšine, podlegel povratniku Dipiazzi z desne sredine. Leva sredina je poražena tudi v pomembnem Pordenonu.

 

V veliki meri volitve v FJK izkazujejo tudi nezaupnico deželni politiki predsednice Deborah Serrachiani, ki istočasno opravlja tudi funkcijo namestnice generalnega sekretarja DS v Rimu. Njene reforme – zlasti ukinitev pokrajin v deželi in reformiranje funkcionalnega delovanja občin, ki lahko vplivajo tudi na življenje Slovencev v FJK -  očitno v glasovanju prebivalcev FJK niso dobile podpore. Prav tako je očitno, da ideje Demokratske stranke o oblikovanju tržaške metropolitanske občine, ki je dobila tudi zakonsko podlago, tržaških volivcev niso prepričale. Priporočljivo bi bilo, ko bi DS in predsednica dežele FJK ponovno ovrednotili težave in pripombe lokalnih entitet in tudi slovenske skupnosti pri uveljavljanju reform lokalne uprave. Volilni neuspeh DS v FJK pa bi lahko odprl tudi vprašanje volilne teže slovenskih glasov, kar zna vplivati na določanje kandidatnih oziroma preferenčnih list za volitve deželnih predstavnikov na  strankarskih listah v rimske predstavniške institucije.

 

Po osebnih izkušnjah z nekdanjim županom Dipiazzo, ko sem bil še slovenski veleposlanik v Rimu, ne bi mogel reči, da je bila ali da bo njegova politika antislovenska. Osebno je bil korekten do Slovencev, imel pa je težavno koalicijo in tudi ta bo pomembna po volitvah. Dipiazza je predvsem tehnokrat in manager. Jasno, ni bilo velikega entuziazma, kot ga je Slovencem izkazal Cosollini, a bil je odnos do soobčanov. Seveda je odvisno, koga bo po volilni zmagi Dipiazza imenoval v deželni odbor oziroma deželno vlado, morebiti tudi svoje podpornike iz vrst nekdanjih antislovenskih struj. A ne gre prezreti dejstva, da so v volilni kampanji prevladovale mestne razvojne teme starega pristaniškega jedra, gospodarska situacija in reforme tržaških gospodarskih gigantov ter občutljiva imigrantsko-begunske problematika. Slovenska manjšina ni bila del volilnih soočenj in kampanje in to navdaja tudi tržaško postvolilno situacijo z zmernim optimizmom.

 

V prihodnjem delovanju župana Dipiazze, kljub morebiti manjši naklonjenosti v primerjavi z levosredinskim županom Cosollinijem, ni pričakovati njegovega osebno negativnega odnosa do slovenske narodne skupnosti. Upajmo, da bo župan strpnosti, ne nestrpnosti in da Slovenci ne bi postali del iger med občinsko in deželno politično različno obarvano oblastjo. Želim si tudi normalnega sodelovanja slovenske manjšine z novimi mestnimi upravitelji. Kar velja tudi za obmejno sodelovanje Trsta s Slovenijo. Dipazza ima managerski profil. Pogled bi moral usmeriti v prihodnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,357
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,085
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,180
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,935
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,193
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,711
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963