Komentar

Če Evald Flisar ne bo odstopil, bo njegov božanski kompleks potopil Pen

Predsednik slovenskega centra Pen se je znašel v središču škandala, iz katerega se bo morda rešil s sklicevanjem na pisemsko zasebnost, bleščečo pisateljsko kariero ali stanovsko podporo moških kolegov. Toda to ne spreminja dejstva, da se nekoč ugledno združenje pisateljev, pesnikov in publicistov prav zaradi Evalda Flisarja še bolj pogreza v močvirje. Flisarjev odstop bi sicer lahko prispeval k pomiritvi, prevetritvi in predvsem upokojitvi spomeničarjev slovenske literature, ki verjamejo, da so nesmrtni in svojega mesta ne mislijo prepustiti mlajšim.

13.07.2016 22:48
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Pen   Evald Flisar   Anja Radaljac   Sodobnost   afera   seksizem

Fotografije: Mediaspeed

"Daj mi noge narazen - ali pa ti nobena založba ne bo natisnila knjige", je stavek, ki ga pripisujejo starosti slovenske poezije, ki naj bi tako zatrl ali celo uničil kariero številnih mladih pesnic, ki se mu niso uklonile.

Enainsedemdesetletni Evald Flisar, avtor kultnega romana Čarovnikov vajenec, napisanega pred tridesetimi leti, ki je uradno najbolj brana slovenska knjiga v zadnjih sedemdesetih letih, je stopil na mino, ki si jo je nastavil sam. Mlada kritičarka Anja Radaljac, ki bi lahko bila njegova vnukinja, je objavila njuno korespondenco, iz katere je razvidno, da se je laureatus do nje neprimerno obnašal, namigoval na seksualnost in tako nedopustno posegal v osebno integriteto gospodične Radaljac. V suhoparnem pravniškem jeziku, če bi zadeva dobila sodni epilog (kar bi bilo dobro že zaradi motivacije vseh drugih, zdaj še anonimnih žrtvev podobnih primerov, da stopijo iz senc in spregovorijo), bi se Flisar neuspešno skliceval na varstvo pisemske zasebnosti, kajti v tej zgodbi gre v prvi vrsti za poseganje v človekovo dostojanstvo, zato so pisateljeva kasnejša javna opravičevanja in pojasnjevanja o nekakšnem "prijateljskem komuniciranju" brezpredmetna.

 

 

Primer Flisar, kot ga bomo poimenovali, je večplasten, saj "storilec" nastopa v treh vlogah. Na eni strani kot odgovorni urednik revije, s katero naj bi žrtev sodelovala, na drugi kot predsednik Slovenskega centra Pen in nenezadnje tudi kot zasebnik. Zlasti v tej zadnji vlogi bi se gospod Flisar po izbruhu škandala rad "potegnil ven", kar je razumljivo, saj s tem pozornost - predvsem pa svojo subjektivno odgovornost - usmerja stran od spolzkega terena, na katerem bi mu utegnilo hitro spodrsniti. Kajti Evald Flisar kot predsednik Pena, ki naj bi združeval najuglednejše slovenske literate, publiciste in intelektualce, si ne more in ne sme privoščiti takšnega faux pas, kot je seksistično izživljanje nad trikrat mlajšo kritičarko v podrejenem položaju. Zaradi tega je za Flisarja ključno, da škandal medijsko sanira in Anjo Radaljac prikaže kot konfliktno, nevrotično in z željo po publiciteti obsedeno mlado žensko, ki se je spravila nanj, častivrednega in uglednega literata, odgovornega urednika "najstarejše slovenske revije za književnost in kulturo" ter predsednika združenja Pen. Nezaslišana predrznost mlade generacije, ki ne razume pravil igre in predvsem ne premore dovolj spoštovanja do starejših - v tem stilu bi lahko sestavili Flisarjevo apologijo, ki sploh ni slaba in bo zagotovo prepričala marsikoga. Konec koncev je Sodobnost ena od štirih najstarejših literarnih revij v Evropi, kar ni hec.

 

 

A tudi če bi bila Anja Radaljac res takšna, kakršno med vrsticami slika Flisar, to nima nobene zveze z resničnostjo njenih trditev, ki jih sicer potrjujejo tudi materialni dokazi. Še bolj deplasirana je trditev, da naj bi šlo za nekakšen javni linč in javno gonjo proti predsedniku slovenskega Pena. Nekdo očitno zamenjuje vzrok in posledico. Brez akcije ni reakcije. Nič manj problematična niso namigovanja o medgeneracijskem (ne)sporazumu; slednje poslušam že petnajst let. Sveta jeza me obide, ko se spomnim časov, ko sem delal kot izvršni urednik mesečnika Ampak na danes potopljeni Novi reviji in poslušal pridige o tem, kako bo naša generacija vsak čas dobila v roke zapuščino, nastajajočo dolga desetletja. Nikoli ni bilo nič od tega in prazne obljube mi še danes odzvanjajo v ušesih. Pred očmi še kar vidim bolj ali manj opite razumnike, ki so udrihali po oblasti in režimu, obenem pa zamižali na obe očesi, ko so vsako leto pobirali bogate državne subvencije za svoje kulturne projekte. Danes bi mi bilo ob tej hipokriziji in zlaganosti verjetno slabo, takrat pa sem bil star 25 let in sem moral držati jezik za zobmi. Na koga naj bi se pa obrnil na pomoč, kje bi lahko poiskal zaveznike?

 

Prav zaradi teh osebnih, takorekoč intimnih reminiscenc zlaganih intelektualcev ob zgodbi Anje Radaljac ne morem molčati. Za širšo javnost je vse skupaj bržkone silno nenavadno, neobičajno, kajti iz prislovično izoliranih in posvečenih literarnih krogov je prvič priletela afera, ki odstira doslej tabuizirano obnašanje "kulturniške elite", zlasti pa intelektualnega jet seta, zdaj kakopak razburjenega, saj se je na prangerju znašel - eden izmed njih. Nelagodje bo še tolikanj večje, če se bodo ob žrtvi opogumile in stopile iz sence še vse druge Anje Radaljac.

 

 

Alkohol, državne subvencije in ženske

 

V senci znamenitih tisočletnih lunskih oljk sem pred dnevi, ko sem prvič izvedel za to zgodbo, premišljeval, v čem je pravzaprav sploh kleč tega škandala. In prišel do zaključka, da gre morda vseeno za prve zametke medgeneracijskega konflikta, do katerega je prišlo sicer zaradi precej bolj banalnih razlogov; zaradi dopisovanja, v katerem je nekdo zelo očitno prestopil mejo in posegel v osebno sfero druge osebe. V njeno intimo, če hočete. Pred nami je torej več vidikov: vprašanje človekovega dostojanstva, zlorabe moči (položaja) ter nenazadnje tudi vprašanje spodobnosti. V vseh treh primerih je šel Flisar predaleč. Njegovo opravičilo oziroma sklicevanje na "prijateljski kontekst" je brezpredmetno, saj je iz dopisovanja razvidno, na kaj je namigoval. In v tem pogledu je Evald Flisar del slovenskega intelektualnega jet seta, podoben je ostalim kolegom, pisateljem in pesnikom, kiparjem in slikarjem, urednikom in založnikom svoje generacije, za katere že dolgo vemo, kako deluje njihova poslovna oziroma "poslovna" mentaliteta. Stari dedci na eni in mlade, uspeha in priznanja željne punce - včasih pa tudi kakšen fant - na drugi strani. V teh "nevarnih razmerjih" so prioritete jasne in jih protagonosti nikoli niso skrivali: alkohol, državne subvencije in ženske (ne nujno v tem vrstnem redu).

 

 

Da morajo mlade intelektualke kdaj tudi spati s starimi dedci, da jim "odprejo vrata" v svet, kamor poželjivo stremijo, je javna skrivnost. "Daj mi noge narazen - ali pa ti nobena založba ne bo natisnila knjige", je stavek, ki ga pripisujejo starosti slovenske poezije, ki naj bi tako zatrl ali celo uničil kariero številnih mladih pesnic, ki se mu niso uklonile. Žal ostajajo anonimne, ker nobena ni stopila v javni prostor in spregovorila. Seksualno izsiljevanje, ki je lahko skrajna faza Flisarjevega "prijateljskega dopisovanja", je nekaj najbolj svinjskega, kar se lahko zgodi šibkejšemu človeku v konkretnem primeru. Meni se zdi to bolno, toda seksizem, šovinizem in izkoriščanje položaja niso dovolj moralno zavržni ali inkriminirani, da bi jih javno mnenje nemudoma prepoznalo kot nekaj nedopustnega. Vprašanje, kako dolgo bi se začarani krog še vrtel, če nekdo ne bi javno izpovedal svoje zgodbe. Že zato si Anja Radaljac zasluži komplimente, saj je doslej edina iz svoje generacije zmogla na glas povedati, kaj se dogaja. Ob tem ni nepomembno, da se seksualno manipuliranje s študentkami in mladimi intelektualkami praviloma tragično konča, ko te odkrijejo, da se v magičnem svetu intelektualnega jet seta ne skriva ničesar plemenitega, lepega ali dobrega - z vsem spoštovanjem do redkih izjem! Razočarane, ponižane in tudi zlorabljene se potem te mlade ženske umikajo na svoj konec sveta, redke med njimi pa se sprijaznijo z vlogo nekakšnih gejš, občasnih spremljevalk in ljubic starih prdcev, prepričanih v svojo nezmotljivost in nenadomestljivost.

 

 

Vajenec, ki se je izneveril svojemu čarovniku

 

Da je tako klišejsko izpadel tudi avtor Čarovnikovega vajenca, je pač dejstvo. Da so ga pri tem tovariško podprli člani upravnega odbora Pena, prav tako, to res ni nobeno presenečenje. Če pade Flisar, se lahko začnejo spremembe, morda celo revolucija, saj bi iz združenja po Juriju Hudolinu - mimogrede, v svoji izstopni izjavi je zapisal, da "Pen, ki ga imamo, ni Pen; je pač kokošja farma..." - lahko začeli izstopati tudi drugi (če niso že ob izključevanju Janeza Janše, ki je sprožilo silno medijsko pozornost, potem pa utonilo v pozabo), to pa bi enkrat za vedno končalo status quo, torej stanje duha, ki je tako zelo značilno za to državo. Če njen predsednik na maturantski paradi vpričo svoje vidno presenečene partnerke plešoči mladenki zavpije "to mi deli, miška", potem je lestvica tolerance do seksističnega izživljanja res postavljena zelo nizko. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,700
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,043
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,884
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,101
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,095
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 998
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842