Komentar

Če Evald Flisar ne bo odstopil, bo njegov božanski kompleks potopil Pen

Predsednik slovenskega centra Pen se je znašel v središču škandala, iz katerega se bo morda rešil s sklicevanjem na pisemsko zasebnost, bleščečo pisateljsko kariero ali stanovsko podporo moških kolegov. Toda to ne spreminja dejstva, da se nekoč ugledno združenje pisateljev, pesnikov in publicistov prav zaradi Evalda Flisarja še bolj pogreza v močvirje. Flisarjev odstop bi sicer lahko prispeval k pomiritvi, prevetritvi in predvsem upokojitvi spomeničarjev slovenske literature, ki verjamejo, da so nesmrtni in svojega mesta ne mislijo prepustiti mlajšim.

13.07.2016 22:48
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Pen   Evald Flisar   Anja Radaljac   Sodobnost   afera   seksizem

Fotografije: Mediaspeed

"Daj mi noge narazen - ali pa ti nobena založba ne bo natisnila knjige", je stavek, ki ga pripisujejo starosti slovenske poezije, ki naj bi tako zatrl ali celo uničil kariero številnih mladih pesnic, ki se mu niso uklonile.

Enainsedemdesetletni Evald Flisar, avtor kultnega romana Čarovnikov vajenec, napisanega pred tridesetimi leti, ki je uradno najbolj brana slovenska knjiga v zadnjih sedemdesetih letih, je stopil na mino, ki si jo je nastavil sam. Mlada kritičarka Anja Radaljac, ki bi lahko bila njegova vnukinja, je objavila njuno korespondenco, iz katere je razvidno, da se je laureatus do nje neprimerno obnašal, namigoval na seksualnost in tako nedopustno posegal v osebno integriteto gospodične Radaljac. V suhoparnem pravniškem jeziku, če bi zadeva dobila sodni epilog (kar bi bilo dobro že zaradi motivacije vseh drugih, zdaj še anonimnih žrtvev podobnih primerov, da stopijo iz senc in spregovorijo), bi se Flisar neuspešno skliceval na varstvo pisemske zasebnosti, kajti v tej zgodbi gre v prvi vrsti za poseganje v človekovo dostojanstvo, zato so pisateljeva kasnejša javna opravičevanja in pojasnjevanja o nekakšnem "prijateljskem komuniciranju" brezpredmetna.

 

 

Primer Flisar, kot ga bomo poimenovali, je večplasten, saj "storilec" nastopa v treh vlogah. Na eni strani kot odgovorni urednik revije, s katero naj bi žrtev sodelovala, na drugi kot predsednik Slovenskega centra Pen in nenezadnje tudi kot zasebnik. Zlasti v tej zadnji vlogi bi se gospod Flisar po izbruhu škandala rad "potegnil ven", kar je razumljivo, saj s tem pozornost - predvsem pa svojo subjektivno odgovornost - usmerja stran od spolzkega terena, na katerem bi mu utegnilo hitro spodrsniti. Kajti Evald Flisar kot predsednik Pena, ki naj bi združeval najuglednejše slovenske literate, publiciste in intelektualce, si ne more in ne sme privoščiti takšnega faux pas, kot je seksistično izživljanje nad trikrat mlajšo kritičarko v podrejenem položaju. Zaradi tega je za Flisarja ključno, da škandal medijsko sanira in Anjo Radaljac prikaže kot konfliktno, nevrotično in z željo po publiciteti obsedeno mlado žensko, ki se je spravila nanj, častivrednega in uglednega literata, odgovornega urednika "najstarejše slovenske revije za književnost in kulturo" ter predsednika združenja Pen. Nezaslišana predrznost mlade generacije, ki ne razume pravil igre in predvsem ne premore dovolj spoštovanja do starejših - v tem stilu bi lahko sestavili Flisarjevo apologijo, ki sploh ni slaba in bo zagotovo prepričala marsikoga. Konec koncev je Sodobnost ena od štirih najstarejših literarnih revij v Evropi, kar ni hec.

 

 

A tudi če bi bila Anja Radaljac res takšna, kakršno med vrsticami slika Flisar, to nima nobene zveze z resničnostjo njenih trditev, ki jih sicer potrjujejo tudi materialni dokazi. Še bolj deplasirana je trditev, da naj bi šlo za nekakšen javni linč in javno gonjo proti predsedniku slovenskega Pena. Nekdo očitno zamenjuje vzrok in posledico. Brez akcije ni reakcije. Nič manj problematična niso namigovanja o medgeneracijskem (ne)sporazumu; slednje poslušam že petnajst let. Sveta jeza me obide, ko se spomnim časov, ko sem delal kot izvršni urednik mesečnika Ampak na danes potopljeni Novi reviji in poslušal pridige o tem, kako bo naša generacija vsak čas dobila v roke zapuščino, nastajajočo dolga desetletja. Nikoli ni bilo nič od tega in prazne obljube mi še danes odzvanjajo v ušesih. Pred očmi še kar vidim bolj ali manj opite razumnike, ki so udrihali po oblasti in režimu, obenem pa zamižali na obe očesi, ko so vsako leto pobirali bogate državne subvencije za svoje kulturne projekte. Danes bi mi bilo ob tej hipokriziji in zlaganosti verjetno slabo, takrat pa sem bil star 25 let in sem moral držati jezik za zobmi. Na koga naj bi se pa obrnil na pomoč, kje bi lahko poiskal zaveznike?

 

Prav zaradi teh osebnih, takorekoč intimnih reminiscenc zlaganih intelektualcev ob zgodbi Anje Radaljac ne morem molčati. Za širšo javnost je vse skupaj bržkone silno nenavadno, neobičajno, kajti iz prislovično izoliranih in posvečenih literarnih krogov je prvič priletela afera, ki odstira doslej tabuizirano obnašanje "kulturniške elite", zlasti pa intelektualnega jet seta, zdaj kakopak razburjenega, saj se je na prangerju znašel - eden izmed njih. Nelagodje bo še tolikanj večje, če se bodo ob žrtvi opogumile in stopile iz sence še vse druge Anje Radaljac.

 

 

Alkohol, državne subvencije in ženske

 

V senci znamenitih tisočletnih lunskih oljk sem pred dnevi, ko sem prvič izvedel za to zgodbo, premišljeval, v čem je pravzaprav sploh kleč tega škandala. In prišel do zaključka, da gre morda vseeno za prve zametke medgeneracijskega konflikta, do katerega je prišlo sicer zaradi precej bolj banalnih razlogov; zaradi dopisovanja, v katerem je nekdo zelo očitno prestopil mejo in posegel v osebno sfero druge osebe. V njeno intimo, če hočete. Pred nami je torej več vidikov: vprašanje človekovega dostojanstva, zlorabe moči (položaja) ter nenazadnje tudi vprašanje spodobnosti. V vseh treh primerih je šel Flisar predaleč. Njegovo opravičilo oziroma sklicevanje na "prijateljski kontekst" je brezpredmetno, saj je iz dopisovanja razvidno, na kaj je namigoval. In v tem pogledu je Evald Flisar del slovenskega intelektualnega jet seta, podoben je ostalim kolegom, pisateljem in pesnikom, kiparjem in slikarjem, urednikom in založnikom svoje generacije, za katere že dolgo vemo, kako deluje njihova poslovna oziroma "poslovna" mentaliteta. Stari dedci na eni in mlade, uspeha in priznanja željne punce - včasih pa tudi kakšen fant - na drugi strani. V teh "nevarnih razmerjih" so prioritete jasne in jih protagonosti nikoli niso skrivali: alkohol, državne subvencije in ženske (ne nujno v tem vrstnem redu).

 

 

Da morajo mlade intelektualke kdaj tudi spati s starimi dedci, da jim "odprejo vrata" v svet, kamor poželjivo stremijo, je javna skrivnost. "Daj mi noge narazen - ali pa ti nobena založba ne bo natisnila knjige", je stavek, ki ga pripisujejo starosti slovenske poezije, ki naj bi tako zatrl ali celo uničil kariero številnih mladih pesnic, ki se mu niso uklonile. Žal ostajajo anonimne, ker nobena ni stopila v javni prostor in spregovorila. Seksualno izsiljevanje, ki je lahko skrajna faza Flisarjevega "prijateljskega dopisovanja", je nekaj najbolj svinjskega, kar se lahko zgodi šibkejšemu človeku v konkretnem primeru. Meni se zdi to bolno, toda seksizem, šovinizem in izkoriščanje položaja niso dovolj moralno zavržni ali inkriminirani, da bi jih javno mnenje nemudoma prepoznalo kot nekaj nedopustnega. Vprašanje, kako dolgo bi se začarani krog še vrtel, če nekdo ne bi javno izpovedal svoje zgodbe. Že zato si Anja Radaljac zasluži komplimente, saj je doslej edina iz svoje generacije zmogla na glas povedati, kaj se dogaja. Ob tem ni nepomembno, da se seksualno manipuliranje s študentkami in mladimi intelektualkami praviloma tragično konča, ko te odkrijejo, da se v magičnem svetu intelektualnega jet seta ne skriva ničesar plemenitega, lepega ali dobrega - z vsem spoštovanjem do redkih izjem! Razočarane, ponižane in tudi zlorabljene se potem te mlade ženske umikajo na svoj konec sveta, redke med njimi pa se sprijaznijo z vlogo nekakšnih gejš, občasnih spremljevalk in ljubic starih prdcev, prepričanih v svojo nezmotljivost in nenadomestljivost.

 

 

Vajenec, ki se je izneveril svojemu čarovniku

 

Da je tako klišejsko izpadel tudi avtor Čarovnikovega vajenca, je pač dejstvo. Da so ga pri tem tovariško podprli člani upravnega odbora Pena, prav tako, to res ni nobeno presenečenje. Če pade Flisar, se lahko začnejo spremembe, morda celo revolucija, saj bi iz združenja po Juriju Hudolinu - mimogrede, v svoji izstopni izjavi je zapisal, da "Pen, ki ga imamo, ni Pen; je pač kokošja farma..." - lahko začeli izstopati tudi drugi (če niso že ob izključevanju Janeza Janše, ki je sprožilo silno medijsko pozornost, potem pa utonilo v pozabo), to pa bi enkrat za vedno končalo status quo, torej stanje duha, ki je tako zelo značilno za to državo. Če njen predsednik na maturantski paradi vpričo svoje vidno presenečene partnerke plešoči mladenki zavpije "to mi deli, miška", potem je lestvica tolerance do seksističnega izživljanja res postavljena zelo nizko. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,369
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,253
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,655
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,923
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,599
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,349
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,071
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,205
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 921
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 827