Komentar

Uredniški komentar: "Islamisti ne bodo nikoli odnehali. Če jih ne bomo fizično potolkli, bodo oni nas."

Četrtkov masaker na francoski Azurni obali potrjuje strategijo islamskega terorizma: udariti takrat in tam, ko najmanj pričakujemo. Evropsko prvenstvo v nogometu so zaznamovali huliganski izgredi, teroristi pa so potrpežljivo čakali, da pozornost popusti. Udarili so na promenadi v Nici na večer francoskega nacionalnega praznika. Napadli so praznik, ki simbolizira republiko, utemeljeno na svobodi, enakosti in bratstvu.

15.07.2016 10:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Nica   Francija   atentat   islamski terorizem   Evropa   ISIS   vojna

Kaj naj odgovorimo vsem levičarjem in anarholiberalcem, ki se upirajo obsodbi islamskega terorizma? Samo to, da živijo v gromozanski samoprevari in da so stavili na napačnega konja. Njihovo svobodo bi ideologija ISIS v trenutku poteptala, njihovemu humanizmu pa z največjim veseljem prerezala vrat.

Padec Bastilije leta 1789 v Franciji že dolgo praznujejo kot tisti dan, ko je napredno meščanstvo zrušilo osovraženo monarhijo in s tem zasejalo seme revolucije v Evropi. Le quatorze juillet, 14. julij, zato predstavlja tudi začetek uvajanja nove, laične, republikanske in na pravu utemeljene oblasti. Atentat v Nici prav zaradi tega simbolnega datuma prinaša sporočilo vsem Evropejcem in zahodnjakom, ki živimo v prepričanju, da so človekove in državljanske pravice univerzalne in pridobljene z rojstvom, ki verjamemo v ločitev cerkve od države, versko svobodo ter svobodo vesti in izražanja, ki se borimo proti rasizmu, diskriminaciji in ksenofobiji, ki podpiramo pravice istospolnih in zagovarjamo multikulturalizem.

 

Pridobitve moderne Evrope, ki se oblikovala od renesanse dalje, so vedno bolj ogrožene, saj sta ekstremizem in nasilje islamistov voda na mlin zagovornikov represije in omejevanja človekovih pravic. Ena prvih reakcij francoskega predsednika Hollanda na četrtkov masaker v Nici je bila odločitev o podaljšanju izrednih razmer v Franciji, ki tam veljajo že od lanskoletnih napadov v Parizu. Islamistični psihopati, ki formalno delujejo pod zastavo Islamske države, nam torej spodmikajo tla pod nogami. In to vsem, ki živimo v Evropi, uživamo njene svoboščine, humanizem, se sklicujemo na vladavino prava in enkopravnost, ko je to potrebno, izražamo svoja mnenja brez strahu, da nas bi kamenjali, tepli po podplatih, zaprli ali celo usmrtili. Tla pod nogami nam spodmika celo "humani diktator" Erdogan, ki je Turčiji vrnil avtokracijo in ima zaradi tega zaprta vrata v Evropsko unijo. Če Erdogan Paši očitamo, da se ne obnaša dovolj "evropsko", kaj naj potem odgovorimo tistim, ki se obotavljajo pri obsodbi islamskega verskega terorizma? Naj jim damo še eno priložnost, ki bo pokazala, da islamisti niso tako psihopatski in brezobzirni? Da se bodo "poboljšali" in prenehali z zločinskimi atentati na evropska mesta in Evropejce? Da to počnejo samo zato, ker se jim dogaja krivica, ker jih Zahodnjaki puščamo na cedilu in smo potemtakem sami krivi, da se nam zdaj nasilje vrača?!

 

 

Kaj naj torej odgovorimo vsem levičarjem in anarholiberalcem, ki se upirajo obsodbi islamskega terorizma? Samo to, da živijo v gromozanski samoprevari in da so stavili na napačnega konja. Njihovo svobodo bi ideologija ISIS v trenutku poteptala, njihovemu humanizmu pa z največjim veseljem prerezala vrat. Že nekaj let se trudim, da bi svojim levičarskim prijateljem dopovedal, da z nobenimi ekstremizmom ni možen dialog. Če gre za neonaciste ali druge desničarske fanatike - denimo norveškega psihopata Breivika -, mi brž pritrjujejo, storilce pa bi najraje postavili pred strelski vod. Brez milosti. Problem nastane, ko govorimo o islamskem fanatizmu, do katerega čutijo neko čudno in na prvi pogled nerazložljivo mero popustljivosti, celo razumevanja. Postalo mi je jasno, kaj je v ozadju: občutek krivde.

 

Fenomen je podoben pri mladih Nemcih, ki zaradi svinjarij svojih zločinskih dedkov še vedno ne morejo sproščeno govoriti o določenih temah, povezanih z obdobjem 1933-1945. Naši levičarji, vsaj del njih, pa nosijo v sebi frustracijo krivde, nekakšen resentiment torej, ker naj bi bili mi, Evropejci in zahodnjaki - in med njimi celo Slovenci - krivi za trpljenje Arabcev in muslimanov na Bližnjem vzhodu in še kje. Ker naj bi jim desetletja metali bombe na glavo, jih vojaško uničevali ali pa vsaj mirno gledali, kako to počnejo Izraelci. O antisemitizmu med slovenskimi levičarji raje ne bi, toda tovrstne poenostavljene, manipulativne in pogosto tudi zlagane "resnice" o nekakšni vsesplošni, objektivni krivdi Zahoda za razmere v muslimanskem svetu so šle odločno predaleč. In prav iz teh tez se potem napaja tisti blagi občutek za razumevanje terorizma, ki ga islamisti v imenu svoje vere zganjajo po vsem svetu (ko se slovenski novinar Erik Valenčič potem še fotografira s kalašnikovko v stilu Osame bin Ladna, je vse skupaj že skrajno neokusno).

 

V Nici so 12 dni pred napadom odprli prvi mošejo (vir). Mestne oblasti so ji dolgo nasprotovale, deloma tudi zaradi izvora denarja, namenjega financiranju gradnje (prihaja iz Savdske Arabije, ki kot sunitska država že od začetka diskretno podpira tudi Islamsko državo). Verska svoboda in multikulturalizem sta značilna ravno za Francijo, kjer so doslej v terorističnih napadih umirali tudi njeni državljani muslimanske veroizpovedi in arabskega porekla. Kako dopovedati čim širšemu krogu ljudi, da so posamezniki, ki ubijajo ljudi v imenu Alaha, zločinci, ki nimajo nič s svojim Bogom? Bi morali muslimanski kleriki (uma) izreči fatvo za vse tiste svoje vernike, ki bi se pregrešili zoper božjo zapoved "ne ubijaj"? Morda bi bilo pa to nujno - kajti če se ne bo vzpostavila dovolj velika kritična distanca, bodo desničarski populisti in demagogi prepričali še več državljanov, da gre za sveto vojno, nekakšno nadaljevanje križarskih vojn iz srednjega veka, in da so vsi muslimani potencialni teroristi. To pa pelje v paranoidno družbo, v kateri bo želja po varnosti legitimizirala popoln nadzor, človekove pravice pa bodo sekundarnega pomena. O svobodi bomo samo še sanjali.

 

 

Zaradi vsega tega sem na tviterju objavil misel, da "Islamisti ne bodo nikoli odnehali. Če jih Evropejci ne bomo fizično potolkli, nas bodo oni. Vračamo se v svetopisemske čase: zob za zob." S tem se želel izpostaviti resnost razmer, ki dejansko pomenijo vojno. Za Evropejce predvsem vojno živcev. Kajti zdaj je edino vprašanje, katero mesto bo naslednje na vrsti. Berlin, namiguje Islamska država.

 

Po masakru, ki ga je v četrtek zvečer povzročil samomorilski voznik tovornjaka na Angleški promenadi v Nici, je nek domačin dejal, da si niso nikoli mislili, da se lahko kaj takšnega zgodi v njihovem mestu. Zdelo se jim je, da je terorizem del njihovega vsakdana po pariških napadih, vendar pa si nikoli niso mislili, da se lahko zgodi pri njih. Misel, ki je iskrena in predvsem analogna slovenskemu prepričanju, da smo ena najbolj varnih držav na svetu. Toda kaj pa če bo naslednji napad v Dubrovniku ali Splitu, kjer je poleti ogromno Slovencev? Kako dolgo se bomo potem še delali, da se nas vse skupaj ne tiče in da bomo večno varni med svojimi ličnimi podalpskimi kozolci?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
34
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
6
21.11.2017 22:45
Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni ... Več.
Piše: Miha Burger
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
12
20.11.2017 19:54
Pred dvema tednoma so mi v časopisu Delo brezplačno namenili celostranski oglas, pet dni kasneje pa še enega. Glede na visoke ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naše travme so proizvod kozmičnega morja
3
19.11.2017 00:38
Umetnost je umetnost zgolj v odnosu do sorodnega. Do sorodnega tistega, ki te gleda. Druga inteligenca umetnosti ni sposobna ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
20
18.11.2017 00:30
Premier Miro Cerar se je v primeru sirskega azilanta Ahmada Š. ponovno pokazal kot šibka in labilna osebnost, ki svoje mnenje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev
6
16.11.2017 00:02
Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter ... Več.
Piše: Bine Kordež
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
11
14.11.2017 23:55
Naš britanski kolumnist Keith Miles se je tokrat pozabaval z vprašanjem spomenikov, ki jih v naših krajih ne manjka, sploh ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
17
14.11.2017 11:56
Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti
2
11.11.2017 23:59
S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
16
10.11.2017 22:59
V nedeljo bomo dobili predsednika republike za naslednjih pet let. Ne bomo pa dobili spremembe. Do konca mandata, torej čez pet ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Leta 2012 sem volil Pahorja, da bi se znebili Türka, letos pa ...
4
10.11.2017 19:10
Borut Pahor položaj predsednika republike razume kot položaj povezovalca, ki ima pogosto drugačno mnenje kot sogovorniki, vendar ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predsedniške dileme Marjana Šarca: Strici mu niso povedali
8
06.11.2017 23:15
Vzpodbuda za ta prispevek je nastala tisti hip, ko je Marjan Šarec, župan Kamnika in predsedniški kandidat, na predvolilnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Artaudovo kruto gledališče v zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko
4
04.11.2017 22:31
Osrednji napor Antonina Artaudaje bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteval je povratek gledališča h ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sekretar Rex in slovensko-hrvaška arbitraža: Sedem napak in sedem rešitev
19
03.11.2017 16:45
Če je mogoče verjeti Siolovi spletni strani, jeHrvaškiuspelo na svojo stran (v slovensko-hrvaškem sporu) zvabiti tudi ameriškega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ali Cerarjeva ministrica Maja Makovec Brenčič ve, da Slovenija za financiranje znanosti nameni najmanj v Evropi?!
6
02.11.2017 22:59
Zapis o katastrofalnem stanju na področju financiranja znanosti v Sloveniji nastaja na večer obeleževanja častitiljive obletnice ... Več.
Piše: Gregor Kos
Zločin brez kazni, 2. del: Počiva jezero v tihoti ... na dnu pa spijo okostnjaki
24
01.11.2017 22:38
Ni tako zelo pomembno, kdo so bili likvidatorji, kot je pomembno vprašanje,zakaj so to počeli. Storilci so morda že zdavnaj v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska republika je živela nekaj ur - potem pa je oblast spet prevzela španska krona
2
31.10.2017 22:45
Katalonskih sanj o neodvisnosti je vsaj za zdaj konec. Španska vlada je s prikimavanjem Bruslja in takorekoč vseh članic Unije z ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Zločin brez kazni, 1. del: Mehmedalija Alić, dobri človek v jami hudega imena
12
30.10.2017 23:10
Nacistične plinske celice, polja smrti Rdečih Kmerov ali pokol v Srebrenici niso nič hujše ali manjše zlo od Hude jame, kamor so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na živce mi gre poveličevanje branja knjig
4
29.10.2017 11:00
Med študijem sem morala prebrati toliko knjig, da jih sedaj niti videti ne morem. Knjige nisem prebrala že vsaj 25 let, sem ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Kiborg je etično programiran in naravnan človek, ki se etično preračunava.
6
28.10.2017 22:50
V današnjem tekstu bom prepletel tri naslove treh različnih umetnin: dramo R.U.R. iz leta 1921, pesem Kons št. 1 iz leta 1925 in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna demokracija
7
27.10.2017 21:45
Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fotografije nove ljubljanske urgence, ki razkrivajo še eno Potemkinovo vas "pokvarjene Milojke"
Uredništvo
Ogledov: 3.540
02/
Analiza medijskega umora: Kako je za pljučnim rakom umrl ljubljanski taksist Ibro
Domen Savič
Ogledov: 2.383
03/
Sočustovanje z azilanti je plemenito, pozivanje k nespoštovanju pravne države pa nezakonito
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.491
04/
"Zahodni politiki bi se morali prenehati sprenevedati, da ekstremizem in terorizem nimata nikakršne zveze s islamom."
Uredništvo
Ogledov: 2.072
05/
Cerarjevi nasledniki: Boris Koprivnikar, tisti podpredsednik vlade, ki mu primanjkuje karizme
Uredništvo
Ogledov: 1.804
06/
Rajski dokumenti kot izgovor za medijski teror nad Ivanom Simičem
Ivan Simič
Ogledov: 1.837
07/
Plečnikov stadion, idealen muzej na prostem za kipe Kardelja, Kidriča, Mačka in ostalih revolucionarjev
Keith Miles
Ogledov: 1.704
08/
Pismo iz emigracije: Zakaj letos ne bom volil predsednika republike?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3.163
09/
Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.050
10/
Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!
Miha Burger
Ogledov: 659