Komentar

Uredniški komentar: "Islamisti ne bodo nikoli odnehali. Če jih ne bomo fizično potolkli, bodo oni nas."

Četrtkov masaker na francoski Azurni obali potrjuje strategijo islamskega terorizma: udariti takrat in tam, ko najmanj pričakujemo. Evropsko prvenstvo v nogometu so zaznamovali huliganski izgredi, teroristi pa so potrpežljivo čakali, da pozornost popusti. Udarili so na promenadi v Nici na večer francoskega nacionalnega praznika. Napadli so praznik, ki simbolizira republiko, utemeljeno na svobodi, enakosti in bratstvu.

15.07.2016 10:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Nica   Francija   atentat   islamski terorizem   Evropa   ISIS   vojna

Kaj naj odgovorimo vsem levičarjem in anarholiberalcem, ki se upirajo obsodbi islamskega terorizma? Samo to, da živijo v gromozanski samoprevari in da so stavili na napačnega konja. Njihovo svobodo bi ideologija ISIS v trenutku poteptala, njihovemu humanizmu pa z največjim veseljem prerezala vrat.

Padec Bastilije leta 1789 v Franciji že dolgo praznujejo kot tisti dan, ko je napredno meščanstvo zrušilo osovraženo monarhijo in s tem zasejalo seme revolucije v Evropi. Le quatorze juillet, 14. julij, zato predstavlja tudi začetek uvajanja nove, laične, republikanske in na pravu utemeljene oblasti. Atentat v Nici prav zaradi tega simbolnega datuma prinaša sporočilo vsem Evropejcem in zahodnjakom, ki živimo v prepričanju, da so človekove in državljanske pravice univerzalne in pridobljene z rojstvom, ki verjamemo v ločitev cerkve od države, versko svobodo ter svobodo vesti in izražanja, ki se borimo proti rasizmu, diskriminaciji in ksenofobiji, ki podpiramo pravice istospolnih in zagovarjamo multikulturalizem.

 

Pridobitve moderne Evrope, ki se oblikovala od renesanse dalje, so vedno bolj ogrožene, saj sta ekstremizem in nasilje islamistov voda na mlin zagovornikov represije in omejevanja človekovih pravic. Ena prvih reakcij francoskega predsednika Hollanda na četrtkov masaker v Nici je bila odločitev o podaljšanju izrednih razmer v Franciji, ki tam veljajo že od lanskoletnih napadov v Parizu. Islamistični psihopati, ki formalno delujejo pod zastavo Islamske države, nam torej spodmikajo tla pod nogami. In to vsem, ki živimo v Evropi, uživamo njene svoboščine, humanizem, se sklicujemo na vladavino prava in enkopravnost, ko je to potrebno, izražamo svoja mnenja brez strahu, da nas bi kamenjali, tepli po podplatih, zaprli ali celo usmrtili. Tla pod nogami nam spodmika celo "humani diktator" Erdogan, ki je Turčiji vrnil avtokracijo in ima zaradi tega zaprta vrata v Evropsko unijo. Če Erdogan Paši očitamo, da se ne obnaša dovolj "evropsko", kaj naj potem odgovorimo tistim, ki se obotavljajo pri obsodbi islamskega verskega terorizma? Naj jim damo še eno priložnost, ki bo pokazala, da islamisti niso tako psihopatski in brezobzirni? Da se bodo "poboljšali" in prenehali z zločinskimi atentati na evropska mesta in Evropejce? Da to počnejo samo zato, ker se jim dogaja krivica, ker jih Zahodnjaki puščamo na cedilu in smo potemtakem sami krivi, da se nam zdaj nasilje vrača?!

 

 

Kaj naj torej odgovorimo vsem levičarjem in anarholiberalcem, ki se upirajo obsodbi islamskega terorizma? Samo to, da živijo v gromozanski samoprevari in da so stavili na napačnega konja. Njihovo svobodo bi ideologija ISIS v trenutku poteptala, njihovemu humanizmu pa z največjim veseljem prerezala vrat. Že nekaj let se trudim, da bi svojim levičarskim prijateljem dopovedal, da z nobenimi ekstremizmom ni možen dialog. Če gre za neonaciste ali druge desničarske fanatike - denimo norveškega psihopata Breivika -, mi brž pritrjujejo, storilce pa bi najraje postavili pred strelski vod. Brez milosti. Problem nastane, ko govorimo o islamskem fanatizmu, do katerega čutijo neko čudno in na prvi pogled nerazložljivo mero popustljivosti, celo razumevanja. Postalo mi je jasno, kaj je v ozadju: občutek krivde.

 

Fenomen je podoben pri mladih Nemcih, ki zaradi svinjarij svojih zločinskih dedkov še vedno ne morejo sproščeno govoriti o določenih temah, povezanih z obdobjem 1933-1945. Naši levičarji, vsaj del njih, pa nosijo v sebi frustracijo krivde, nekakšen resentiment torej, ker naj bi bili mi, Evropejci in zahodnjaki - in med njimi celo Slovenci - krivi za trpljenje Arabcev in muslimanov na Bližnjem vzhodu in še kje. Ker naj bi jim desetletja metali bombe na glavo, jih vojaško uničevali ali pa vsaj mirno gledali, kako to počnejo Izraelci. O antisemitizmu med slovenskimi levičarji raje ne bi, toda tovrstne poenostavljene, manipulativne in pogosto tudi zlagane "resnice" o nekakšni vsesplošni, objektivni krivdi Zahoda za razmere v muslimanskem svetu so šle odločno predaleč. In prav iz teh tez se potem napaja tisti blagi občutek za razumevanje terorizma, ki ga islamisti v imenu svoje vere zganjajo po vsem svetu (ko se slovenski novinar Erik Valenčič potem še fotografira s kalašnikovko v stilu Osame bin Ladna, je vse skupaj že skrajno neokusno).

 

V Nici so 12 dni pred napadom odprli prvi mošejo (vir). Mestne oblasti so ji dolgo nasprotovale, deloma tudi zaradi izvora denarja, namenjega financiranju gradnje (prihaja iz Savdske Arabije, ki kot sunitska država že od začetka diskretno podpira tudi Islamsko državo). Verska svoboda in multikulturalizem sta značilna ravno za Francijo, kjer so doslej v terorističnih napadih umirali tudi njeni državljani muslimanske veroizpovedi in arabskega porekla. Kako dopovedati čim širšemu krogu ljudi, da so posamezniki, ki ubijajo ljudi v imenu Alaha, zločinci, ki nimajo nič s svojim Bogom? Bi morali muslimanski kleriki (uma) izreči fatvo za vse tiste svoje vernike, ki bi se pregrešili zoper božjo zapoved "ne ubijaj"? Morda bi bilo pa to nujno - kajti če se ne bo vzpostavila dovolj velika kritična distanca, bodo desničarski populisti in demagogi prepričali še več državljanov, da gre za sveto vojno, nekakšno nadaljevanje križarskih vojn iz srednjega veka, in da so vsi muslimani potencialni teroristi. To pa pelje v paranoidno družbo, v kateri bo želja po varnosti legitimizirala popoln nadzor, človekove pravice pa bodo sekundarnega pomena. O svobodi bomo samo še sanjali.

 

 

Zaradi vsega tega sem na tviterju objavil misel, da "Islamisti ne bodo nikoli odnehali. Če jih Evropejci ne bomo fizično potolkli, nas bodo oni. Vračamo se v svetopisemske čase: zob za zob." S tem se želel izpostaviti resnost razmer, ki dejansko pomenijo vojno. Za Evropejce predvsem vojno živcev. Kajti zdaj je edino vprašanje, katero mesto bo naslednje na vrsti. Berlin, namiguje Islamska država.

 

Po masakru, ki ga je v četrtek zvečer povzročil samomorilski voznik tovornjaka na Angleški promenadi v Nici, je nek domačin dejal, da si niso nikoli mislili, da se lahko kaj takšnega zgodi v njihovem mestu. Zdelo se jim je, da je terorizem del njihovega vsakdana po pariških napadih, vendar pa si nikoli niso mislili, da se lahko zgodi pri njih. Misel, ki je iskrena in predvsem analogna slovenskemu prepričanju, da smo ena najbolj varnih držav na svetu. Toda kaj pa če bo naslednji napad v Dubrovniku ali Splitu, kjer je poleti ogromno Slovencev? Kako dolgo se bomo potem še delali, da se nas vse skupaj ne tiče in da bomo večno varni med svojimi ličnimi podalpskimi kozolci?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
34
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562