Komentar

Uredniški komentar: "Islamisti ne bodo nikoli odnehali. Če jih ne bomo fizično potolkli, bodo oni nas."

Četrtkov masaker na francoski Azurni obali potrjuje strategijo islamskega terorizma: udariti takrat in tam, ko najmanj pričakujemo. Evropsko prvenstvo v nogometu so zaznamovali huliganski izgredi, teroristi pa so potrpežljivo čakali, da pozornost popusti. Udarili so na promenadi v Nici na večer francoskega nacionalnega praznika. Napadli so praznik, ki simbolizira republiko, utemeljeno na svobodi, enakosti in bratstvu.

15.07.2016 10:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Nica   Francija   atentat   islamski terorizem   Evropa   ISIS   vojna

Kaj naj odgovorimo vsem levičarjem in anarholiberalcem, ki se upirajo obsodbi islamskega terorizma? Samo to, da živijo v gromozanski samoprevari in da so stavili na napačnega konja. Njihovo svobodo bi ideologija ISIS v trenutku poteptala, njihovemu humanizmu pa z največjim veseljem prerezala vrat.

Padec Bastilije leta 1789 v Franciji že dolgo praznujejo kot tisti dan, ko je napredno meščanstvo zrušilo osovraženo monarhijo in s tem zasejalo seme revolucije v Evropi. Le quatorze juillet, 14. julij, zato predstavlja tudi začetek uvajanja nove, laične, republikanske in na pravu utemeljene oblasti. Atentat v Nici prav zaradi tega simbolnega datuma prinaša sporočilo vsem Evropejcem in zahodnjakom, ki živimo v prepričanju, da so človekove in državljanske pravice univerzalne in pridobljene z rojstvom, ki verjamemo v ločitev cerkve od države, versko svobodo ter svobodo vesti in izražanja, ki se borimo proti rasizmu, diskriminaciji in ksenofobiji, ki podpiramo pravice istospolnih in zagovarjamo multikulturalizem.

 

Pridobitve moderne Evrope, ki se oblikovala od renesanse dalje, so vedno bolj ogrožene, saj sta ekstremizem in nasilje islamistov voda na mlin zagovornikov represije in omejevanja človekovih pravic. Ena prvih reakcij francoskega predsednika Hollanda na četrtkov masaker v Nici je bila odločitev o podaljšanju izrednih razmer v Franciji, ki tam veljajo že od lanskoletnih napadov v Parizu. Islamistični psihopati, ki formalno delujejo pod zastavo Islamske države, nam torej spodmikajo tla pod nogami. In to vsem, ki živimo v Evropi, uživamo njene svoboščine, humanizem, se sklicujemo na vladavino prava in enkopravnost, ko je to potrebno, izražamo svoja mnenja brez strahu, da nas bi kamenjali, tepli po podplatih, zaprli ali celo usmrtili. Tla pod nogami nam spodmika celo "humani diktator" Erdogan, ki je Turčiji vrnil avtokracijo in ima zaradi tega zaprta vrata v Evropsko unijo. Če Erdogan Paši očitamo, da se ne obnaša dovolj "evropsko", kaj naj potem odgovorimo tistim, ki se obotavljajo pri obsodbi islamskega verskega terorizma? Naj jim damo še eno priložnost, ki bo pokazala, da islamisti niso tako psihopatski in brezobzirni? Da se bodo "poboljšali" in prenehali z zločinskimi atentati na evropska mesta in Evropejce? Da to počnejo samo zato, ker se jim dogaja krivica, ker jih Zahodnjaki puščamo na cedilu in smo potemtakem sami krivi, da se nam zdaj nasilje vrača?!

 

 

Kaj naj torej odgovorimo vsem levičarjem in anarholiberalcem, ki se upirajo obsodbi islamskega terorizma? Samo to, da živijo v gromozanski samoprevari in da so stavili na napačnega konja. Njihovo svobodo bi ideologija ISIS v trenutku poteptala, njihovemu humanizmu pa z največjim veseljem prerezala vrat. Že nekaj let se trudim, da bi svojim levičarskim prijateljem dopovedal, da z nobenimi ekstremizmom ni možen dialog. Če gre za neonaciste ali druge desničarske fanatike - denimo norveškega psihopata Breivika -, mi brž pritrjujejo, storilce pa bi najraje postavili pred strelski vod. Brez milosti. Problem nastane, ko govorimo o islamskem fanatizmu, do katerega čutijo neko čudno in na prvi pogled nerazložljivo mero popustljivosti, celo razumevanja. Postalo mi je jasno, kaj je v ozadju: občutek krivde.

 

Fenomen je podoben pri mladih Nemcih, ki zaradi svinjarij svojih zločinskih dedkov še vedno ne morejo sproščeno govoriti o določenih temah, povezanih z obdobjem 1933-1945. Naši levičarji, vsaj del njih, pa nosijo v sebi frustracijo krivde, nekakšen resentiment torej, ker naj bi bili mi, Evropejci in zahodnjaki - in med njimi celo Slovenci - krivi za trpljenje Arabcev in muslimanov na Bližnjem vzhodu in še kje. Ker naj bi jim desetletja metali bombe na glavo, jih vojaško uničevali ali pa vsaj mirno gledali, kako to počnejo Izraelci. O antisemitizmu med slovenskimi levičarji raje ne bi, toda tovrstne poenostavljene, manipulativne in pogosto tudi zlagane "resnice" o nekakšni vsesplošni, objektivni krivdi Zahoda za razmere v muslimanskem svetu so šle odločno predaleč. In prav iz teh tez se potem napaja tisti blagi občutek za razumevanje terorizma, ki ga islamisti v imenu svoje vere zganjajo po vsem svetu (ko se slovenski novinar Erik Valenčič potem še fotografira s kalašnikovko v stilu Osame bin Ladna, je vse skupaj že skrajno neokusno).

 

V Nici so 12 dni pred napadom odprli prvi mošejo (vir). Mestne oblasti so ji dolgo nasprotovale, deloma tudi zaradi izvora denarja, namenjega financiranju gradnje (prihaja iz Savdske Arabije, ki kot sunitska država že od začetka diskretno podpira tudi Islamsko državo). Verska svoboda in multikulturalizem sta značilna ravno za Francijo, kjer so doslej v terorističnih napadih umirali tudi njeni državljani muslimanske veroizpovedi in arabskega porekla. Kako dopovedati čim širšemu krogu ljudi, da so posamezniki, ki ubijajo ljudi v imenu Alaha, zločinci, ki nimajo nič s svojim Bogom? Bi morali muslimanski kleriki (uma) izreči fatvo za vse tiste svoje vernike, ki bi se pregrešili zoper božjo zapoved "ne ubijaj"? Morda bi bilo pa to nujno - kajti če se ne bo vzpostavila dovolj velika kritična distanca, bodo desničarski populisti in demagogi prepričali še več državljanov, da gre za sveto vojno, nekakšno nadaljevanje križarskih vojn iz srednjega veka, in da so vsi muslimani potencialni teroristi. To pa pelje v paranoidno družbo, v kateri bo želja po varnosti legitimizirala popoln nadzor, človekove pravice pa bodo sekundarnega pomena. O svobodi bomo samo še sanjali.

 

 

Zaradi vsega tega sem na tviterju objavil misel, da "Islamisti ne bodo nikoli odnehali. Če jih Evropejci ne bomo fizično potolkli, nas bodo oni. Vračamo se v svetopisemske čase: zob za zob." S tem se želel izpostaviti resnost razmer, ki dejansko pomenijo vojno. Za Evropejce predvsem vojno živcev. Kajti zdaj je edino vprašanje, katero mesto bo naslednje na vrsti. Berlin, namiguje Islamska država.

 

Po masakru, ki ga je v četrtek zvečer povzročil samomorilski voznik tovornjaka na Angleški promenadi v Nici, je nek domačin dejal, da si niso nikoli mislili, da se lahko kaj takšnega zgodi v njihovem mestu. Zdelo se jim je, da je terorizem del njihovega vsakdana po pariških napadih, vendar pa si nikoli niso mislili, da se lahko zgodi pri njih. Misel, ki je iskrena in predvsem analogna slovenskemu prepričanju, da smo ena najbolj varnih držav na svetu. Toda kaj pa če bo naslednji napad v Dubrovniku ali Splitu, kjer je poleti ogromno Slovencev? Kako dolgo se bomo potem še delali, da se nas vse skupaj ne tiče in da bomo večno varni med svojimi ličnimi podalpskimi kozolci?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
34
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,101
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,543
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,801
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,504
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 927
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 810
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 746