Weekend

Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice

Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in Petrarka preživela del življenja. Dante je Beatrice spoznal, ko je bil star devet let in se takoj zaljubil vanjo. Naslednjič sta se srečala šele čez devet let pri mostu Santa Trinita.

15.07.2016 15:00
Ključne besede:   Firence   Dante   Beatrice   Medičejci   Pazzi   renesansa

Resnična Beatrice se je verjetno pisala Portinari in je izhajala iz meščanske družine. Prav nič romantičnega ni bilo v njenem življenju: ko je dopolnila 21 let, so jo poročili z bankirjem. Umrla je že dve leti pozneje, verjetno zaradi katere od številnih bolezni, ki so konec 13. stoletja razsajale po Evropi.

Ponoči je mesto oprala nevihta, ki je z ulic odplaknila umazanijo in prah. Današnje sončno jutro se zato kar blešči v modrini neba, po katerem jadrajo majhni, osamljeni snežno beli oblaki, ki sem jih prvič opazil na Piazzi del Duomo, kjer se je pred stolnico že navsezgodaj zbrala množica obiskovalcev. Med ozkimi florentinskimi ulicami sem jih, oblake namreč, potem izgubil iz vidnega polja in jih znova ugledal na Piazzi della Repubblica, od koder sem po ulici Via Calimala prišel do enega najlepših mestnih trgov, do Piazze Signoria, ki je razpotegnjena v obliki črke L. Na tem starodavnem trgu se mora človek malo upočasniti, najbolj pametno bo naredil, če sede v enega izmed barov in naroči kavo ali kozarec vina. In če je popotnik sam, brez družbe, ki bi ga zaposlovala, ali če nima niti časopisa, s katerim bi se zamotil kot številni domačini, ki jih je že po obnašanju in stilu oblačenja nemogoče zamenjati s turisti, potem je opazovanje mimohoda reke ljudi zagotovo dovolj zanimivo sobotno opravilo za Firence.

 

Pri srcu me stisne, če pomislim, da je minilo že deset let, odkar sem nazadnje sedel na Piazzi Signoria in se nastavljal sončnim žarkom. Kapučino je prijetno dišal in bil sem popolnoma brezskrben. A bili so pač takšni časi; recesijo in gospodarsko krizo smo poznali samo kot teoretski fenomen, živeli smo v prepričanju, da je življenje, kot ga poznamo, samoumevno in tako rekoč večno, predvsem pa prijazno, romantično in lepo. Tisti sobotni dopoldan, ki sem ga preživel v posedanju in kavah po najlepših florentinskih trgih, mi bo ostalo v spominu tudi po izjemno doživeti akustični izvedbi stare napolitanske ljubezenske balade Core n'grato (Nehvaležno srce). Zaigral in zapel jo je rahlo ekscentrični ulični kantavtor na nabrežju reke Arno, nekje na polovici poti med palačo Uffizi in najslavnejšim florentinskim mostom, na katerem so nekoč kraljevali mesarji, danes pa se tam drenjajo zlatarji.

 

Ponte Vecchio je povezoval renesančno mesto dveh sprtih družin, ki sta obvladovali vsaka svoj breg mesta – Medičejci desnega, la famiglia Pitti pa levega. Ker so bili odnosi med njima včasih tudi fizično napeti, celo krvavi, je bil Ponte Vecchio v resnici bolj mesarski kot zlatarski most.

 

Nasproti mene, vendar na drugi strani trga, se dviguje znameniti Michelangelov kip svetopisemskega Davida, za njim pa renesančna mestna hiša, Palazzo Vecchio, ki se potem nadaljuje v galerijo Uffizi. Palača ima balkon, ki je zaslovel v filmu Hannibal, saj je prav na tem balkonu diabolični, a hkrati genialni dr. Hannibal Lecter drakonsko obesil skorumpiranega glavnega policijskega inšpektorja s pomenljivim priimkom Pazzi. 26. aprila 1478 je namreč družina Pazzi, ki je bila nekoč v Firencah precej vplivna in premožna, saj so bili člani med drugim tudi bankirji, poskušala s sveta spraviti Lorenza Medičejskega in njegovega brata Giuliana, ki je bil v atentatu ubit (eden od Pazzijev ga je kar 19-krat zabodel), medtem ko je bil Lorenzo le lažje ranjen. Zarotniški pripadniki klana Pazzi – v italijanščini beseda il pazzo pomeni divjaka ali norca – so plačali strahotno ceno za svoj nori podvig. Čeprav niso bili edini zarotniki in je v "podvigu" sodeloval celo papež, ki so mu bili vedno vplivnejši, bogatejši in priljubljenejši Medičejci trn v peti, so jih za kazen izgnali iz Firenc, še prej pa je razjarjena množica, ki je zaroto videla tudi kot poskus prevrata, sama obračunala s tistimi člani družine Pazzi, ki so ji prišli pod roke.

 

Enega od bratov Pazzi so vrgli skozi okno, vlačili po ulicah Firenc in ga na koncu vrgli v reko Arno. Ljudski srd je bil neusmiljen; zarotnikom so pobrali vse premoženje, nekaj so jih tudi obesili. Najbolj znano je obešenje pripadnika klana Pazzi na balkonu palače Vecchio, ki ga je upodobil Leonardo da Vinci.

 

Firence so eno glavnih prizorišč filma Hannibal, v katerem posebej izstopa izjemno subtilen prizor večerne opere, ki jo je kot libreto Vide cor meum posebej za ta namen napisal irski skladatelj Patrick Cassidy. Skladba – v izvirniku libreto pojeta Danielle de Niese kot Beatrice in Bruno Lazzaretti kot Dante – je izjemna in vredna poslušanja; Cassidy jo je napisal na podlagi Dantejevega dela La vita nouva (Novo življenje), ki je mešanica proze in sonetov, s katerimi je največji italijanski pesnik opeval ljubezen, posvečeno svoji večni, absolutni in oboževani Beatrice. Dante Alighieri, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je za naše zahodne sosede pomemben približno toliko kot Geoffrey Chaucer za Angleže (ki velja za očeta njihove literature).

 

Ni naključje, da je bil tudi Dante rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in Petrarka preživela del življenja. Beatrice je tudi po vsem tem času še vedno misteriozna muza. Dante jo je spoznal, ko je bil star devet let in naj bi se takoj zaljubil vanjo. Naslednjič sta se srečala šele čez devet let pri mostu Sv. trojice (Ponte Santa Trinita). Prizor, kako očarani Dante strmi v belo oblečeno Beatrice, ki gre mimo v spremstvu dveh starejših dam, je upodobil britanski slikar Henry Holiday. Pesnik in njegova muza sicer nista nikoli spregovorila več kot nekaj vljudnih besed v pozdrav, kar pa ni prav v ničemer spremenilo dejstva, da je Dante do Beatrice vseskozi gojil silna ljubezenska čustva. To je bila drugačna ljubezen, kot jo poznamo danes. To je bila ljubezen, ki se je v prehodu iz srednjega veka v renesanso še vedno naslanjala na tradicijo trubadurske lirike in idealizirane amour courtois (dobesedno: dvorne ljubezni).

 

Resnična Beatrice se je verjetno pisala Portinari in je izhajala iz meščanske družine. Prav nič romantičnega ni bilo v njenem življenju; ko je dopolnila 21 let, se je poročila oziroma – če smo iskreni – so jo poročili z bankirjem. Umrla je že dve leti pozneje, verjetno zaradi katere od številnih bolezni, ki so konec 13. stoletja razsajale po Evropi, medtem ko je tista druga, metafizična in oboževana Beatrice, za katero je Dante prisegel, da bo o njej pisal tako, kot ni še nihče o nobeni ženski, postala nesmrtna.

 

(nadaljevanje prihodnjič)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno
0
16.12.2016 23:00
Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke
0
19.08.2016 11:30
Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na kšeftu, trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Južni otok
0
05.08.2016 12:30
Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran
6
08.07.2016 23:21
Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del
0
24.06.2016 15:00
Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale in v tem pogledu malce ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
35 let Medjugorja: Čudež med žgočim hercegovskim kamenjem
0
10.06.2016 16:02
Medjugorje je dejansko čudež. Kajti gre za edino romarsko središče na območjunekdanje Jugoslavije, ki je po petintridesetih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci in SS: pozabljeni nacist Odilo Globočnik
0
03.06.2016 13:10
V štirih letih nemške okupacije je bilo na današnjem ozemlju Slovenije prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 2,313
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 1,982
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 1,982
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,211
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,706
06/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,113
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 965
09/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,613
10/
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
Uredništvo
Ogledov: 2,840