Najprej se bomo ustavili pri gostiteljici. Na pogovor s premierjem se je pripravila. Toda vseeno ji je zmanjkalo vprašanj. S politiki, ki so zmuzljivi, ni tako kot s kulturniki, umetniki ali filozofi, s katerimi Vesna zna. Zakaj si je potemtakem za enega svojih prvih gostov izbrala prav Mira Cerarja, ve samo ona. Ali pa njeni uredniki na Kolodvorski. Za Borisa Cavazzo, ki je bil njen uvodni gost, ko je bila oddaja konec junija premierno predvajana, je jasno, zakaj: Vesna je takorekoč specializirana zanj, o njem je napisala zelo dobro biografijoo in nikoli ni skrivala fascinacije nad igralci. Domačimi, tujini in še posebej nad šarmantnimi, kar Boris brez dvoma je.

Toda zakaj potem prav Cerar? Da bi ga "zlomila", iz njega izvlekla tisto, česar ni uspelo še nobenemu novinarju? Da bi iz njega naredila človeka s čustvi? Enega izmed nas? Misel, da je "na začetku in na koncu vedno človek", se je sumljivo ponavljala v njunem dialogu, ki je bil večkrat v senci Cerarjevih monologov. Milek ga je pustila, ker je mislila, da se ji bo izpovedal. Ni ga prekinjala z vprašanji, čeprav ji je na obrazu pisalo, da bi ga rada. A profesor se ni prav nič izpovedoval, pač pa je mirno razlagal, kako da se je po njegovem prihodu na oblast začelo vse spreminjati. Na bolje, kakopak. Tudi njegova stranka ima zasluge pri tem, čeprav tega ni posebej poudarjal. SMC je v politiko vnesla več vsebinske retorike, je dodal in kdor je pričakoval, da mu bo ob tem gostiteljica skočila v besedo in vprašala, ali to pomeni, da so lobiji in omrežja odslej uvrščeni v to kategorijo, je ostal razočaran.

Vesna Milek

Vesna Milek nima izkušenj z intervjuji s politiki. To je iskreno med pogovorom s Cerarjem priznala tudi sama. In to ji štejemo v plus. Intervju je naredila z dobršno mero čustev. Tudi to ji priznamo. Vesna je poosebljena ženska energija, pa čeprav je pred Cerarjem delovala preveč zadržano, morda celo nekoliko napeto. Kot da bi imela tremo. Profesor Cerar je to začutil, izkoristil priliko in povedal tudi tisto, česar ga ni vprašala. Dober je bil, to mu lahko mirno priznamo, na dveh področjih. Ko je prepričljivo blažil in umirjal Vesnine provokacija s krščanstvom in religijo. Tu se je čutilo, da Miro verjame v to, kar govori. Suvereno je zavrnil tudi izzivanje z bodečo žico. Ko gre za migrantsko krizo je premier začuda popolnoma drug človek, kot je pri soočanju s paradržavnimi mafijskimi omrežji, ki ropajo državo. Kot da mu v prvem primeru nihče ne soli pameti, kaj naj naredi, v drugem pa ima povsem zavezane roke in je nekakšen talec svojih formalnih in neformalnih svetovalcev, prišepetovalcev in prilizovalcev.

Miro Cerar bo Vesni zaigral na kitaro čez eno leto.

Če ne bi bil tako poln samohvale pri ekonomskih temah - odkar je On premier, je Slovenija izšla iz krize - in če si ne bi izmislil glede evropskih policistov, ki naj bi na slovenski poziv prišli pomagat pri nadzoru meje s Hrvaško, potem bi v intervjuju vsekakor največ pozornosti požel Alan Ford. Tako se je namreč imenoval njegov rokerski bend. A Miro ni bil upornik, je priznal. Pogovor o njegovi nesojeni glasbeni karieri je dosegel vrhunec, ko mu je tehnik v studiu podal električno kitaro. Kdor je pričakoval, da bo zabrenkal kak intro od Jimija Hendrixa, se je uštel. Najkrajšo pa je potegnila Vesna Milek, ki ji je gost obljubil, da bo v roku enega leta nekaj zaigral na kitaro, pri tem pa je kot drugo žrtev namočil še ministra Borisa Koprivnikarja, prav tako kitarista. Če bo vlada do takrat sploh še zdržala...

Na vprašanje, s katerim likom iz Alana Forda se najbolj identificira, je bil Miro Cerar pametno tiho. Kaj pa naj bi rekel mični Vesni Milek? Da je Numero Uno, Broj 1?!