Dokument z naslovom Strategija razvoja medijev v Republiki Sloveniji do leta 2024, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo in ki ga je nedavno javno predstavil novi kulturni minister Cerarjeve vlade Tone Peršak, je v posmeh medijski stroki in zdravi pameti. Pa ne samo to: ko so predstavniki nekaterih medijev in organizacij na skupnem sestanku predlagali, naj dokument raje roma v koš  za smeti, strateški dokument pa naj se napiše še enkrat, je minister Peršak enostavno odgovoril, da pa "le ni tako slab". A ministrova opazka ne vzdrži resne presoje, saj se že ob branju nelektoriranega (!) dokumenta zdi, da so se polpismeni birokrati vrnili v čase, ko je komaj kdo vedel za internet. Možno je tudi to, da so medijsko strategijo pisali ljubitelji Severne Koreje, kjer je politični nadzor normalen in tehnološki razvoj ukinjen. Slovenski mediji bi namreč po desetih letih od zadnje celovite spremembe medijske zakonodaje potrebovali najnovejšo različico pametnega telefona, ministrstvo za kulturo pa jim je v roke potisnilo pripomoček za pošiljanje dimnih signalov.

Dekalog neumnosti, zrelih za internacionalizacijo

V nadaljevanju objavljamo deset največjih nesmislov, ki so jih predstavniki ministrstva za kulturo zapisali v Strategijo razvoja medijev v Republiki Sloveniji do leta 2024, in komentarje nanje. Ker vemo, da večina ne bo verjela, da naša vlada res predlaga tak dokument, smo pri vsaki točki kot dokaz objavili tudi izsek iz strategije.

1. "Neodvisni organ za resnico": Kim Džong Un, Lukašenko in Erdogan nam lahko zaploskajo

Vlada Mira Cerarja bo po novem ustanovila Svet za medije oziroma neodvisni organ za preverjanje resnice. Ker ni jasno zapisano, kdo bo sedel v tem svetu, predvidevamo, da bodo to predstavniki ministrstev za notranje zadeve in za obrambo. Vse skupaj spominja na mitinge resnice iz osemdesetih. Ugibajmo: če bo kak medij zapisal, da je predsednik vlade nesposoben (in bo ogroženo premierjevo dostojanstvo), bo Svet za medije razglasil absolutno resnico, da je Cerar najboljši premier v zgodovini Sloveniji. Bo medij, ki te resnice ne bo upošteval, drakonsko kaznovan? Ukinjen?! Kim Džong Un, Aleksander Lukašenko, Viktor Orban in Recep Tayyip Erdogan nam lahko zaploskajo.

 Izsek v strategiji, ki uvaja "neodvisni organ za resnico" (zadnji odstavek na strani 9).

2. Disney Channel po novem ne bo več medij

Glede na predlagano definicijo medijev se bodo prvi poslovili tematski televizijski programi (Brio, Oto, Disney channel, MTV, Animal Planet, TV 1000, 24kitchen, HBO, Fox, Discovery ...), saj v Sloveniji ne ustvarjajo novinarskih in uredniško oblikovanih informacij. Za televizijo 24kitchen sicer še ni nič izgubljenega, če bo priznani kuhar Jamie Oliver pridobil novinarski oziroma uredniški status.

Izsek v strategiji, ki na novo definira medije  (prvi odstavek na strani 10).

3. Sklicevanje na "minimalno plačo za visokošolsko izobrazbo", ki sploh ne obstaja

Na ministrstvu za kulturo so mojstri tudi za ustvarjanje novih pojmov oziroma definicij.  Po novem zakonu o medijih bo namreč v primeru neveljavnosti kolektivne pogodbe samodejno začela veljati "minimalna plača v Republiki Sloveniji za visokošolsko izobrazbo". Ker minimalne plače za visokošolsko izobrazbo sploh ne poznamo (delovna zakonodaja je ne predvideva), bodo novinarji ob sklicevanju na neobstoječe definicije na koncu ostali brez plače.

Nova definicija minimalne plače (četrti odstavek na strani 11)

4. Ker usklajevanje kolektivne pogodbe ne prinaša rezultatov, bo taisto usklajevanje obvezno na dve leti

Pri branju besedila strategije se človek lahko upravičeno sprašuje, ali je besedilo nastajalo pod vplivom kakšnih opojnih substanc. Takšnih vizij na trgu dostopne halucinogene snovi namreč ne povzročajo. Besedilo na strani 11 v 4. odstavku najprej ugotavlja, da zaradi parcialnih interesov vsakokratna usklajevanja kolektivne pogodbe niso mogoča. Že v naslednjem odstavku na isti strani pa nalaga obvezno usklajevanje kolektivne pogodbe "najmanj enkrat v obdobju dveh let". Temu se reče uzakonitev Sizifovega dela. Nekdo računa, da bodo novinarji očitno tako obremenjeni z obveznim vsakoletnim usklajevanje kolektivne pogodbe, da potem ne bodo imeli časa kritizirati vrhunskih dosežkov vsakokratne vlade?! Torej najprej ugotoviš, da potovanje s svetlobno hitrostjo ni možno, potem pa uzakoniš obvezno potovanje s svetlobno hitrostjo.

I Usklajevanje kolektivnih pogodb (četrti in peti odstavek na strani 11) 

5. Prepoved zaposlovanja kritičnih novinarjev na vladni nacionalki

Na kulturnem ministrstvu so se odločili, da bodo po novem sami ali s pomočjo preostalih vladnih resorjev presojali tudi o tem, kdo sme in kdo ne sme delati za javni servis. Ker uredniki do sedaj niso bili sposobni ločiti zrna od plevela in so raje zaposlovali nesposobne novinarje, da bi imeli čim več dela z (raz)sodišči, bo sedaj selekcijo nad predstavniki sedme sile prevzela kar vlada. 

Prepoved zaposlovanja določenih novinarjev (peti odstavek na strani 12) 

Posamezniki, ki so blizu vladajoči SMC, lahko torej sedaj ustanovijo še svoje novinarsko razsodišče, na katerem bodo obsodili vse vladi Mira Cerarja sovražne novinarje, javna RTV pa bo lahko na osnovi novega zakona o medijih te novinarje preprosto odpustila. Ker bo šlo za slamnata novinarska razsodišča, bodo novinarji (predvsem tisti kritični) brez vsakršne pravne varnosti. In tudi trajno brezposelni, kajpak. Kim Džong Un, Aleksander Lukašenko, Viktor Orban in Recep Tayyip Erdogan nam lahko še enkrat zaploskajo.

 6. Novinarji bodo morali tudi skozi javni linč

Ne samo, da poredni novinarji ne bodo smeli dobiti službe na javni RTV, ampak bodo morali tudi skozi javni linč. Kot nekoč na Golem otoku, če uporabimo figurativno prispodobo. Čeprav ni jasno, kaj pomeni sintagma "na najpomembnejšem delu medija", sklepamo, da je mišljeno najbolj brano, najbolj gledano in najbolj poslušano. Vlada bo tako poskrbela, da bo številne novinarje hitro minilo, če si bodo upali biti kritični. Pa tudi medije, kjer so ti novinarji zaposleni, ker bodo morali - mediji namreč! - za kazen v najbolj gledanih terminih objavljati dolgovezne in mučne traktate slamnatih razsodišč, ki jih bo lahko ustanovila politika.

Obvezna objava razsodb (četrti odstavek na strani 12)

7. Prešeren in Cankar tudi v Salomonovem oglasniku in v pornografskih revijah

Ker so se na ministrstvu za kulturo odločili, da bodo slovenskim medijem na silo vsiljevali kulturne in ustvarjalne vsebine (kdo je že to počel v zgodovini?!), bomo lahko v primeru sprejetja strategije, na podlagi katere bo nastal tudi nov zakon o medijih, Prešernove verze brali kar med malimi oglasi v Salomonovem oglasniku, Cankarjeve črtice in vabila na kulturne prireditve pa bodo ustrezno umeščene med oglase v Avto magazinu. Bo Kosovelova poezija mogoče zašla v kak erotični mesečnik? Tudi to ni šala, to je strategija: kulturne in ustvarjalne vsebine v VSAK MEDIJ! Nekateri diktatorji so imeli vsaj toliko razumevanja, da so določene medije raje prepovedali, kot pa da bi jih takole pohabili.

Obvezne kulturne in ustvarjalne vsebine/informacije v vse medije (sedmi odstavek na strani 12)

8. Spletna stran Ringaraja.net bo monopolist pod nadzorom varuha konkurence

Po novi zakonodaji bo večina domačih medijev (televizije, radijske postaje in spletni portali) v prevladujočem položaju (monopolu), saj pokrivajo ali vsaj ciljajo na več kot 15 odstotkov prebivalcev Republike Slovenije, kar predstavlja okoli 300.000 medijskih odjemalcev. Mednje spadata tudi velenjska televizija VTV in študentska radijska postaja Študent. Z drugimi besedami: avtorji so definicijo izraza "prevladujoči položaj" spremenili in uvedli "miselni delikt". Bo zaradi tega treba spremeniti tudi terminološki slovar? Odgovora ne poznamo, bo pa imela Agencija za varstvo konkurence po novem medijskem zakonu zagotovo veliko dela. (Pri tem zapisu bodite pozorni na slovnico in slog pisanja!)

Vsak, ki "razmišlja" o 15 odstotkih, se šteje za monopolista (šesti odstavek na strani 14)

9. Koalicija bo v popolni tajnosti financirala tajno novinarsko zgodbo proti opoziciji

Da, ministrstvo za kulturo je tudi raziskovalno novinarstvo uvrstilo v javni interes Republike Slovenije na področju medijev. Zato bo v popolni tajnosti odprlo denarnico, v katero vlagamo vsi državljani, in sofinanciralo en (da, en!) raziskovalni projekt. Glede na to, da imamo v Sloveniji več sto resnih medijev, ki potrebujejo sredstva za raziskovalno novinarstvo, je pričakovati, da bo takšen državni projekt rešil slovensko raziskovalno novinarstvo in da bo vladajoči koaliciji zagotovo v pomoč pri obračunu z opozicijo oziroma pri ohranjanju oblasti.

Financiranje tajne raziskovalne zgodbe (četrti odstavek na strani 18)

10. Cerarjevi ministri bodo imeli svoje odposlance v svetu RTV

Depolitizacija RTV bo potekala na način, da bodo ministri Cerarjeve vlade imenovali kar štiri člane (od petih) nadzornega sveta javnega servisa (kaj bo v svetu počel strokovnjak s področja medijskega opismenjevanja, sicer ni znano). Ker gre za depolitizacijo RTV, bo člane nadzornega sveta na predlog pristojnih ministrstev potrdila vlada, mandat članov pa bo seveda vezan na mandat vlade. A to še ni vse: vladni nadzorni svet bo lahko imenoval in razrešil generalnega direktorja RTV (z njim pa celotno upravo in odgovorne urednike), poleg tega pa bo imel tudi pristojnost (kot neka tajna policija) do brskanja po vsej dokumentaciji RTV Slovenija. Kim Džong Un, Viktor Orban in Recep Tayyip Erdogan nam lahko še tretjič zaploskajo, Aleksander Lukašenko pa potreplja po ramenih.

Je cilj res depolitizacija javnega servisa? (peti odstavek na strani 6)

Depolitizacija za Peršaka pomeni, da politika imenuje svoje ljudi (peti, šesti in sedmi odstavek na strani 24)

Nadzorni svet (tj. vladni ljudje) bodo lahko brskali po vsej dokumentaciji RTV Slovenija (drugi odstavek na strani 25)

Peršak bi celo telefonski imenik razglasil za odlično strategijo medijskega razvoja

Da bi bilo treba medijsko strategijo v takšni obliki zavrniti oziroma jo napisati na novo, so jasno poudarili Sindikat novinarjev Slovenije, Programski svet Radiotelevizije Slovenija, medijski strokovnjak Marko Milosavljević in številni drugi. Celo predsednica strokovne komisije, ki je pripravila izhodišča medijske strategije, Barbara Verdnik je jasno in pošteno zapisala, da je strategijo potrebno napisati na novo.

Izsek iz dopisa Barbare Verdnik

Kljub burnim odzivom pa je minister za kulturo Tone Peršak že sporočil, da "strateškega razmisleka" ne bodo napisali na novo, saj je po njegovi oceni dober. Zlobni jeziki pravijo, da se Peršak tako malo spozna na medije, da bi mu lahko namesto strategije podtaknili tudi telefonski imenik, on pa bi ga javno zagovarjal kot odličen dokument za razvoj medijev. Zato lahko tokratno analizo zaključimo le z mislijo, da je vsem diktatorjem skupno to, da so sveto prepričani, da delajo dobro. Diktatorji tudi mislijo, da se spoznajo na vse in da lahko diktirajo smernice za vsa področja družbe. Pri uresničevanju ciljev diktatorji nikogar ne poslušajo oziroma slišijo samo tiste, ki se z njimi strinjajo. Njihova navodila pa običajno izvajajo zvesti in poslušni kimavci, ki so sposobni celo najslabše besedilo zagovarjati kot vrhunski dokument ter preslišati vso strokovno javnost. 

Če predsednica komisije za pripravo strategije, ki je bila izbrana kot ugledna medijska strokovnjakinja, zapiše, da je potrebno dokument umakniti, ministrstvo pa tega noče, je povsem jasno, koliko je ura. Strokovnost tu nima nobene teže. Medije je treba ukiniti ali pa povsem pokoriti vladi. Kar pa je eno in isto.