Razkrivamo

Terorizem se počasi bliža slovenskim mejam: München 1972, München 2016

Neopisna zmeda v bavarski prestolnici, kjer naj bi v petkovem poznopopoldanskem streljanju v nakupovalnem centru Olympia umrlo 9 ljudi, vsaj toliko pa naj bi bilo tudi ranjenih. Nemška policija se je sprva odločila za informacijsko blokado, kar je ugibanja o številu žrtev, napadalcih in motivih samo še povečalo. Marsikdo je pomislil na leto 1972, ko so palestinski teroristi udarili na olimpijskih igrah.

22.07.2016 23:53
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   München   terorizem   Olympia   Bavarska   Nemčija   Angela Merkel

Šele po več ur trajajoči informacijski blokadi je v medije prišla novica, da je v Münchnu deloval en sam atentator, ki je na koncu storil samomor. Policija je v zgodnjih jutranjih urah sporočila, da je šlo za komaj polnoletnega nemškega državljana iranskega porekla.

Poleti pred 44 leti so namreč palestinski teroristi, člani skupine Črni september, izvedli napad na izraelske športnike, ki so se udeleževali poletnih olimpijskih iger v Münchnu. Nekaj so jih ranili, enega ali dva ubili že v olimpijski vasi, potem pa so jih vzeli za talce in se z nemškimi oblastmi začeli pogajati za pobeg, v zameno pa naj bi kasneje izpustili tudi Izraelce. Kot je znano, se je vse skupaj zapletlo na letališču, kjer naj bi se Palestinci vkrcali na letalo in odleteli; v streljanju, ki je izbruhnilo na letališču, so umrli vsi talci, odgovornost za to pa so kasneje pripisali (tudi) zmedeni, neorganizirani in predvsem neprimerno oboroženi nemški policiji, ki tedaj sploh še ni imela svoje posebne policijske enote (specialcev). Šele po masakru v Münchnu so v tedanji zahodni Nemčiji (ZRN) le ustanovili posebno enoto, namenjeno boju proti terorizmu.

 

Tudi v petek so se za napadalci najprej pognali lokalni policisti, vendar so mestne oblasti kmalu zaprosile za pomoč elitne zvezne enote GSG9, namenjene tudi za boj proti terorizmu. Zaradi informacijske blokade se dolgo ni vedelo, koliko naj bi bilo strelcev (prvotno so poročali o treh ali štirih, kasneje se je število zmanjšalo na enega) in kje vse naj bi do streljanja prišlo (zgolj v nakupovalnem centru ali tudi v centru mesta). Če je dejansko prišlo do streljanja na več krajih simultano, potem po domnevah ruske televizije RT obstaja velika verjetnost, da je šlo za usklajeno delovanje oziroma teroristični napad, ne pa dejanje samotnega storilca. Nekaj dodatne zmede je povzročilo tudi dejstvo, da je bila prav v petek, 22. julija peta obletnica terorističnega pohoda norveškega desničarskega ekstremista Breivika, ki je umoril 77 ljudi.

 

Ko je v petek pozno zvečer münchenška policija sporočila, da so v parku v bližini nakupovalnega centra Olympia našli truplo človeka, ki je po strelskem pohodu storil samomor, je nekaj napetosti popustilo, preklicali so tudi izredne razmere, ki so bile razglašene za bavarsko prestolnico, v kateri živi 1,4 milijona ljudi, med njimi tudi kar nekaj Slovencev. Če bo obveljalo, da je šlo za enega samega atentatorja, potem bo vsekakor ključno to, da policija čim prej javnosti razkrije njegovo identiteto. Če se izkaže, da je šlo za neuravnovešenega Nemca ali celo za pripadnika skrajnodesničarskih skupin, bodo reakcije javnosti še vseeno manj prestrašene oziroma bo paranoja manjša, kot če je petkov atentator musliman in bo za njegov morilski pohod odgovornost prevzela Islamska država. V tem primeru bo sobotni (današnji) krizni sestanek pri zvezni kanclerki Angeli Merkel še kako pomemben. Ravno njej namreč vedno več Nemcev pripisuje odgovornost za razmah islamističnega terorizma v Evropi, odkar je lani poleti javno vabila milijone sirskih vojnih beguncev, naj pridejo v Nemčijo.

 

ZADNJA NOVICA:

2:30 23.7.2016

Bavarska policija je sporočila, da je strelec iz nakupovalnega centra Olympia 18-letni nemški državljan iranskega porekla.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
37
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
10
30.09.2022 21:00
V petek, 30. septembra 2022, je Rusija dokončno podrla že tako trhlo arhitekturo mednarodnega prava in odnosov med suverenimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
9
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.126
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 1.956
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.900
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.504
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.707
06/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 949
08/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.367
09/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 672
10/
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
Bine Kordež
Ogledov: 860