Komentar

V krizi, ki jo doživlja Evropska unija, sta Putin in Erdogan - carja!

Britanska, islamska in turška država, da o Vladimirju Putinu ne govorimo, imajo slabo mnenje o Evropski uniji, ki se jim zdi slabotna, neodporna, sprta, neučinkovita, kot bi bila iz Venere! Spomnimo se lanskih slovenskih dilem v zvezi z ohranjanjem schengenskega sistema, z ograjami in begunci. Skupnost, ki ni pripravljena varovati svojih zunanjih meja, utegne biti nekega lepega dne presenečena.

23.07.2016 14:33
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   München   Nica   Francija   Putin   Erdogan   terorizem   Nemčija   Angela Merkel   razredni boj   Danilo Türk   OZN

Francoski ministrski predsednik pravi, da se bodo Francozi morali privaditi na versko in etnično obračunavanje, ki je nadomestilo razredni boj. Pokol v Nici je bil že tretji po vrsti, začelo pa se je bolj nedolžno kot prva svetovna vojna, s karikaturami.

Ko začenjam to pisanje, CNN poroča, da je v današnjem streljanju v münchenskem nakupovalnem središču umrlo šest ljudi, napadalci pa naj bi bili trije. Ko to pišem, poročila še omahujejo, ali naj dogodek imenujejo teroristični napad. V preteklih dneh so bili mediji natrpani z državnim udarom v Turčiji, z morilskim tovornjakom v Nici, s policijskimi vdori in preplahi v več evropskih državah, z obračuni na nogometnih igriščih, z utapljanjem afriških izseljencev pred italijansko obalo, pred tem pa z izstopom Velike Britanije iz Evropske unije. Slovenski mediji so poročali o srebrni medalji za Türka in o obisku Vladimirja Putina pri ruski kapelici, ki pred rusko-ukrajinsko krizo pravzaprav ni zbujala prevelikega ruskega zanimanja. Dramatični dogodki so si tako rekoč segali v besedo.

 

Tem dogodkom je skupno predvsem to, da so se zgodili približno istočasno. Ali je samo to? Na neki način so vsi ti dogodki povezani z državnimi voditelji: Merklovo, Hollandom, Erdoganom, Cameronom oziroma Mayevo in Putinom. Da o Türku sploh ne govorimo. Merklova, ki je leto ali več z grozo prebirala obveščevalna poročila o Islamski državi in Alkajdi, se je odločila, da bo muslimanskemu svetu pokazala kar najbolj prijazen obraz, sprejela milijon migrantov/beguncev in s tem morda odvrnila islamistični gnev od blišča nemške blaginje, predvsem pa prehitela levičarje, ki imajo migrante/begunce res radi. Seveda je bila prijazna tudi do turškega Erdogana. Münchenski dogodki kažejo, da ni bila dovolj prepričljiva. Hollande, čigar stranka spada med ljubiteljice beguncev, vendar bi rada vzela veter iz jader Le Penove, je bil še manj prepričljiv. Zdaj pravi, da je Francija v vojni, njegov ministrski predsednik pa, da se bodo Francozi morali privaditi na versko in etnično obračunavanje, ki je nadomestilo razredni boj. Pokol v Nici je bil že tretji po vrsti, začelo pa se je bolj nedolžno kot prva svetovna vojna, s karikaturami.

 

Nekateri komentatorji domnevajo, da je k Brexitu prispevalo t.i. begunsko vprašanje. Sicer sta britanski izstop in turški državni udar najbrž važnejša dogodka od terorističnih napadov v Nici in v Münchnu. Angleži so po vsej verjetnosti ravnali narobe, vendar so - po vsej verjetnosti! - imeli težave z bruseljskimi voditelji in še posebej z voditeljem (Evropske komisije) iz Luksemburga. Britaniji in njeni kraljici, za katero sonce nikoli ne zaide, najbrž ni jasno, zakaj naj bi jima vladal funkcionar iz polmilijonske kneževine, ki se ni preskusil na splošnih volitvah; poleg tega pa Evropska unija ni bila britanska domislica. V začetku, ko je šlo za nemško-francosko spravo, Britancev ni bilo zraven. Morda so ustanovitev EU razumeli kot vzgojni ukrep zoper sprte narode. De Gaulle je leta 1963 preprečil včlanitev Britancev, češ da niso več tako pomembni kot nekoč, nakar so na članstvo čakali deset let. Britanske dvome o EU je leta 1989 nemara razpršil preboj Berlinskega zidu oziroma Churchillove železne zavese (britanski pojem), ko je začela nastajati celovita in svobodna Evropa. Britanci - gotovo pa tudi novi vzhodnoevropski voditelji - so si širitev EU predstavljali kot razširitev Zahoda proti Vzhodu. Britanci so potrdili zmagovalno tradicijo: poleg tega, da so prevladali v dveh svetovnih vojnah, so se - tokrat v družbi z nekdanjimi poraženci - odlikovali tudi v hladni vojni. Konec hladne vojne je prinesel tudi združitev Zahodne in Vzhodne Nemčije, na neki način tudi povezovanje kapitalističnega in socialističnega sistema. Kaplja čez rob, ki sta jo namesto Britancev leta 2005 prestregli Nizozemska in Francija, je bila Pogodba o ustavi za Evropo. Bistvena pomanjkljivost te pogodbe je bil nenavaden postopek izbiranja evropskih voditeljev. EU izbira voditelje glede na politično oportunost.

 

In tu smo pri jedru problema. Britanska, islamska in turška država, da o Vladimirju Putinu ne govorimo, imajo slabo mnenje o Evropski uniji. Evropska unija se jim zdi slabotna, neodporna, sprta, neučinkovita, kot bi bila iz Venere! Spomnimo se lanskih slovenskih dilem v zvezi z ohranjanjem schengenskega sistema, z ograjami in begunci. Skupnost, ki ni pripravljena varovati svojih zunanjih meja, utegne biti nekega lepega dne presenečena.

 

Ta trenutek je CNN objavil nov podatek: v Münchnu je že osem mrtvih!

 

Ameriški diplomat Richard Holbrooke (1941-2010), ki ga poznamo kot botra Daytonskega sporazuma (1995) in avtorja knjige Končati vojno (To End a War, 1998), se je ob knjižni predstavitvi v Washingtonu - v navzočnosti pisca teh vrstic - posmehoval vlogi in dosežkom Evropske unije. Občinstvu je postavil vprašanje, če se zaveda, koliko prebivalcev ima država, iz katere prihaja predsednik Evropske komisije. Šlo je za Luksemburg in Jacquesa Santerja. Holbrooke je menil - podobno kot nekoč pred njim že Henry Kissinger in Robert Kagan (Američani so z Marsa, Evropejci z Venere[1]) - da moč, vpliv in dosežki Evropske unije nekako ustrezajo velikosti kneževine, od koder je doma predsednik komisije, in drsenju odgovornosti, ki ga povzročajo številni neusklajeni organi, predvsem pa kroženje šestmesečnih mandatov držav članic pri predsedovanju. Evropejci naj bi bili slabo organizirani in naj bi imeli zgrešene predstave o zakonitostih svetovne politike. Čeprav ameriške domneve o Evropski uniji niso vedno dobronamerne, je v njih - kot vidimo danes - tudi ščepec soli ali zrno resnice. Pred referendumom o izstopu iz EU so britanski evroskeptiki pogosto uporabljali argument, da predsednik evropske komisije/vlade ni bil izvoljen na splošnih volitvah. Ta argument bi lahko v zvezi s slovensko komisarko Violeto Bulc ponovili tudi v Ljubljani. Evropskim voditeljem, ki jih komentatorji pogosto imenujejo bruseljska birokracija, po vsem videzu primanjkuje legitimnosti. Ob tem kaže omeniti ustavne pobude, naj bi v prihodnje evropskega predsednika volili - podobno kot v ZDA - na splošnih volitvah.[2]

 

V krizi, ki jo doživlja Evropska unija, sta voditelja kot Putin in Erdogan - carja!

 

Preprosti ljudje, še posebej če niso doživeli desetletij medijske masaže v zvezi z demokratičnimi standardi, človekovimi pravicami itn., so naklonjeni odločnim voditeljem in nespornim avtoritetam. Morda polovica, morda več Evropejcev ne verjame v Boga, predvsem pa ga niso pripravljeni upoštevati pri svojem vsakdanjem, bolj ali manj brezskrbnem življenju. Muslimani, predvsem mladi in preprosti muslimani so drugačni. V imenu svojega boga, ki se jim zdi vse resničnejši, so pripravljeni za velika dejanja. Fanatični islamisti so pripravljeni vse, ki mislijo drugače, tudi spreobračati. Če ne drugače, na silo.

 

Zdaj pa pomislimo, da Evropo predstavlja Luksemburg, OZN pa slovenski Türk? Kaj si lahko obetamo? Versko obračunavanje ali razredni boj? 

 



[1] Of Paradise and Power: America and Europe in the New World Order, 2003

[2] Ena takšnih pobud prihaja iz Slovenije. Oblikoval jo je Peter Jambrek, predstavil pa jo je aprila 2016 na mednarodni konferenci v Ljubljani.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
4
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,462
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,642
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,534
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,892
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,796
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,704
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,673
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,321
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,077
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 928