Komentar

V krizi, ki jo doživlja Evropska unija, sta Putin in Erdogan - carja!

Britanska, islamska in turška država, da o Vladimirju Putinu ne govorimo, imajo slabo mnenje o Evropski uniji, ki se jim zdi slabotna, neodporna, sprta, neučinkovita, kot bi bila iz Venere! Spomnimo se lanskih slovenskih dilem v zvezi z ohranjanjem schengenskega sistema, z ograjami in begunci. Skupnost, ki ni pripravljena varovati svojih zunanjih meja, utegne biti nekega lepega dne presenečena.

23.07.2016 14:33
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   München   Nica   Francija   Putin   Erdogan   terorizem   Nemčija   Angela Merkel   razredni boj   Danilo Türk   OZN

Francoski ministrski predsednik pravi, da se bodo Francozi morali privaditi na versko in etnično obračunavanje, ki je nadomestilo razredni boj. Pokol v Nici je bil že tretji po vrsti, začelo pa se je bolj nedolžno kot prva svetovna vojna, s karikaturami.

Ko začenjam to pisanje, CNN poroča, da je v današnjem streljanju v münchenskem nakupovalnem središču umrlo šest ljudi, napadalci pa naj bi bili trije. Ko to pišem, poročila še omahujejo, ali naj dogodek imenujejo teroristični napad. V preteklih dneh so bili mediji natrpani z državnim udarom v Turčiji, z morilskim tovornjakom v Nici, s policijskimi vdori in preplahi v več evropskih državah, z obračuni na nogometnih igriščih, z utapljanjem afriških izseljencev pred italijansko obalo, pred tem pa z izstopom Velike Britanije iz Evropske unije. Slovenski mediji so poročali o srebrni medalji za Türka in o obisku Vladimirja Putina pri ruski kapelici, ki pred rusko-ukrajinsko krizo pravzaprav ni zbujala prevelikega ruskega zanimanja. Dramatični dogodki so si tako rekoč segali v besedo.

 

Tem dogodkom je skupno predvsem to, da so se zgodili približno istočasno. Ali je samo to? Na neki način so vsi ti dogodki povezani z državnimi voditelji: Merklovo, Hollandom, Erdoganom, Cameronom oziroma Mayevo in Putinom. Da o Türku sploh ne govorimo. Merklova, ki je leto ali več z grozo prebirala obveščevalna poročila o Islamski državi in Alkajdi, se je odločila, da bo muslimanskemu svetu pokazala kar najbolj prijazen obraz, sprejela milijon migrantov/beguncev in s tem morda odvrnila islamistični gnev od blišča nemške blaginje, predvsem pa prehitela levičarje, ki imajo migrante/begunce res radi. Seveda je bila prijazna tudi do turškega Erdogana. Münchenski dogodki kažejo, da ni bila dovolj prepričljiva. Hollande, čigar stranka spada med ljubiteljice beguncev, vendar bi rada vzela veter iz jader Le Penove, je bil še manj prepričljiv. Zdaj pravi, da je Francija v vojni, njegov ministrski predsednik pa, da se bodo Francozi morali privaditi na versko in etnično obračunavanje, ki je nadomestilo razredni boj. Pokol v Nici je bil že tretji po vrsti, začelo pa se je bolj nedolžno kot prva svetovna vojna, s karikaturami.

 

Nekateri komentatorji domnevajo, da je k Brexitu prispevalo t.i. begunsko vprašanje. Sicer sta britanski izstop in turški državni udar najbrž važnejša dogodka od terorističnih napadov v Nici in v Münchnu. Angleži so po vsej verjetnosti ravnali narobe, vendar so - po vsej verjetnosti! - imeli težave z bruseljskimi voditelji in še posebej z voditeljem (Evropske komisije) iz Luksemburga. Britaniji in njeni kraljici, za katero sonce nikoli ne zaide, najbrž ni jasno, zakaj naj bi jima vladal funkcionar iz polmilijonske kneževine, ki se ni preskusil na splošnih volitvah; poleg tega pa Evropska unija ni bila britanska domislica. V začetku, ko je šlo za nemško-francosko spravo, Britancev ni bilo zraven. Morda so ustanovitev EU razumeli kot vzgojni ukrep zoper sprte narode. De Gaulle je leta 1963 preprečil včlanitev Britancev, češ da niso več tako pomembni kot nekoč, nakar so na članstvo čakali deset let. Britanske dvome o EU je leta 1989 nemara razpršil preboj Berlinskega zidu oziroma Churchillove železne zavese (britanski pojem), ko je začela nastajati celovita in svobodna Evropa. Britanci - gotovo pa tudi novi vzhodnoevropski voditelji - so si širitev EU predstavljali kot razširitev Zahoda proti Vzhodu. Britanci so potrdili zmagovalno tradicijo: poleg tega, da so prevladali v dveh svetovnih vojnah, so se - tokrat v družbi z nekdanjimi poraženci - odlikovali tudi v hladni vojni. Konec hladne vojne je prinesel tudi združitev Zahodne in Vzhodne Nemčije, na neki način tudi povezovanje kapitalističnega in socialističnega sistema. Kaplja čez rob, ki sta jo namesto Britancev leta 2005 prestregli Nizozemska in Francija, je bila Pogodba o ustavi za Evropo. Bistvena pomanjkljivost te pogodbe je bil nenavaden postopek izbiranja evropskih voditeljev. EU izbira voditelje glede na politično oportunost.

 

In tu smo pri jedru problema. Britanska, islamska in turška država, da o Vladimirju Putinu ne govorimo, imajo slabo mnenje o Evropski uniji. Evropska unija se jim zdi slabotna, neodporna, sprta, neučinkovita, kot bi bila iz Venere! Spomnimo se lanskih slovenskih dilem v zvezi z ohranjanjem schengenskega sistema, z ograjami in begunci. Skupnost, ki ni pripravljena varovati svojih zunanjih meja, utegne biti nekega lepega dne presenečena.

 

Ta trenutek je CNN objavil nov podatek: v Münchnu je že osem mrtvih!

 

Ameriški diplomat Richard Holbrooke (1941-2010), ki ga poznamo kot botra Daytonskega sporazuma (1995) in avtorja knjige Končati vojno (To End a War, 1998), se je ob knjižni predstavitvi v Washingtonu - v navzočnosti pisca teh vrstic - posmehoval vlogi in dosežkom Evropske unije. Občinstvu je postavil vprašanje, če se zaveda, koliko prebivalcev ima država, iz katere prihaja predsednik Evropske komisije. Šlo je za Luksemburg in Jacquesa Santerja. Holbrooke je menil - podobno kot nekoč pred njim že Henry Kissinger in Robert Kagan (Američani so z Marsa, Evropejci z Venere[1]) - da moč, vpliv in dosežki Evropske unije nekako ustrezajo velikosti kneževine, od koder je doma predsednik komisije, in drsenju odgovornosti, ki ga povzročajo številni neusklajeni organi, predvsem pa kroženje šestmesečnih mandatov držav članic pri predsedovanju. Evropejci naj bi bili slabo organizirani in naj bi imeli zgrešene predstave o zakonitostih svetovne politike. Čeprav ameriške domneve o Evropski uniji niso vedno dobronamerne, je v njih - kot vidimo danes - tudi ščepec soli ali zrno resnice. Pred referendumom o izstopu iz EU so britanski evroskeptiki pogosto uporabljali argument, da predsednik evropske komisije/vlade ni bil izvoljen na splošnih volitvah. Ta argument bi lahko v zvezi s slovensko komisarko Violeto Bulc ponovili tudi v Ljubljani. Evropskim voditeljem, ki jih komentatorji pogosto imenujejo bruseljska birokracija, po vsem videzu primanjkuje legitimnosti. Ob tem kaže omeniti ustavne pobude, naj bi v prihodnje evropskega predsednika volili - podobno kot v ZDA - na splošnih volitvah.[2]

 

V krizi, ki jo doživlja Evropska unija, sta voditelja kot Putin in Erdogan - carja!

 

Preprosti ljudje, še posebej če niso doživeli desetletij medijske masaže v zvezi z demokratičnimi standardi, človekovimi pravicami itn., so naklonjeni odločnim voditeljem in nespornim avtoritetam. Morda polovica, morda več Evropejcev ne verjame v Boga, predvsem pa ga niso pripravljeni upoštevati pri svojem vsakdanjem, bolj ali manj brezskrbnem življenju. Muslimani, predvsem mladi in preprosti muslimani so drugačni. V imenu svojega boga, ki se jim zdi vse resničnejši, so pripravljeni za velika dejanja. Fanatični islamisti so pripravljeni vse, ki mislijo drugače, tudi spreobračati. Če ne drugače, na silo.

 

Zdaj pa pomislimo, da Evropo predstavlja Luksemburg, OZN pa slovenski Türk? Kaj si lahko obetamo? Versko obračunavanje ali razredni boj? 

 



[1] Of Paradise and Power: America and Europe in the New World Order, 2003

[2] Ena takšnih pobud prihaja iz Slovenije. Oblikoval jo je Peter Jambrek, predstavil pa jo je aprila 2016 na mednarodni konferenci v Ljubljani.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ekologija, klimatske spremembe in politikantski populizem
7
15.12.2019 11:00
Preden človeštvo sprejme obvezujoče ukrepe za umirjanje segrevanja Zemlje, je potrebno nedvoumno ugotoviti vzroke, ki vplivajo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
9
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
8
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,173
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,706
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,837
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,519
05/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,479
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,015
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 828
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 825
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,785
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 549