Komentar

V krizi, ki jo doživlja Evropska unija, sta Putin in Erdogan - carja!

Britanska, islamska in turška država, da o Vladimirju Putinu ne govorimo, imajo slabo mnenje o Evropski uniji, ki se jim zdi slabotna, neodporna, sprta, neučinkovita, kot bi bila iz Venere! Spomnimo se lanskih slovenskih dilem v zvezi z ohranjanjem schengenskega sistema, z ograjami in begunci. Skupnost, ki ni pripravljena varovati svojih zunanjih meja, utegne biti nekega lepega dne presenečena.

23.07.2016 14:33
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   München   Nica   Francija   Putin   Erdogan   terorizem   Nemčija   Angela Merkel   razredni boj   Danilo Türk   OZN

Francoski ministrski predsednik pravi, da se bodo Francozi morali privaditi na versko in etnično obračunavanje, ki je nadomestilo razredni boj. Pokol v Nici je bil že tretji po vrsti, začelo pa se je bolj nedolžno kot prva svetovna vojna, s karikaturami.

Ko začenjam to pisanje, CNN poroča, da je v današnjem streljanju v münchenskem nakupovalnem središču umrlo šest ljudi, napadalci pa naj bi bili trije. Ko to pišem, poročila še omahujejo, ali naj dogodek imenujejo teroristični napad. V preteklih dneh so bili mediji natrpani z državnim udarom v Turčiji, z morilskim tovornjakom v Nici, s policijskimi vdori in preplahi v več evropskih državah, z obračuni na nogometnih igriščih, z utapljanjem afriških izseljencev pred italijansko obalo, pred tem pa z izstopom Velike Britanije iz Evropske unije. Slovenski mediji so poročali o srebrni medalji za Türka in o obisku Vladimirja Putina pri ruski kapelici, ki pred rusko-ukrajinsko krizo pravzaprav ni zbujala prevelikega ruskega zanimanja. Dramatični dogodki so si tako rekoč segali v besedo.

 

Tem dogodkom je skupno predvsem to, da so se zgodili približno istočasno. Ali je samo to? Na neki način so vsi ti dogodki povezani z državnimi voditelji: Merklovo, Hollandom, Erdoganom, Cameronom oziroma Mayevo in Putinom. Da o Türku sploh ne govorimo. Merklova, ki je leto ali več z grozo prebirala obveščevalna poročila o Islamski državi in Alkajdi, se je odločila, da bo muslimanskemu svetu pokazala kar najbolj prijazen obraz, sprejela milijon migrantov/beguncev in s tem morda odvrnila islamistični gnev od blišča nemške blaginje, predvsem pa prehitela levičarje, ki imajo migrante/begunce res radi. Seveda je bila prijazna tudi do turškega Erdogana. Münchenski dogodki kažejo, da ni bila dovolj prepričljiva. Hollande, čigar stranka spada med ljubiteljice beguncev, vendar bi rada vzela veter iz jader Le Penove, je bil še manj prepričljiv. Zdaj pravi, da je Francija v vojni, njegov ministrski predsednik pa, da se bodo Francozi morali privaditi na versko in etnično obračunavanje, ki je nadomestilo razredni boj. Pokol v Nici je bil že tretji po vrsti, začelo pa se je bolj nedolžno kot prva svetovna vojna, s karikaturami.

 

Nekateri komentatorji domnevajo, da je k Brexitu prispevalo t.i. begunsko vprašanje. Sicer sta britanski izstop in turški državni udar najbrž važnejša dogodka od terorističnih napadov v Nici in v Münchnu. Angleži so po vsej verjetnosti ravnali narobe, vendar so - po vsej verjetnosti! - imeli težave z bruseljskimi voditelji in še posebej z voditeljem (Evropske komisije) iz Luksemburga. Britaniji in njeni kraljici, za katero sonce nikoli ne zaide, najbrž ni jasno, zakaj naj bi jima vladal funkcionar iz polmilijonske kneževine, ki se ni preskusil na splošnih volitvah; poleg tega pa Evropska unija ni bila britanska domislica. V začetku, ko je šlo za nemško-francosko spravo, Britancev ni bilo zraven. Morda so ustanovitev EU razumeli kot vzgojni ukrep zoper sprte narode. De Gaulle je leta 1963 preprečil včlanitev Britancev, češ da niso več tako pomembni kot nekoč, nakar so na članstvo čakali deset let. Britanske dvome o EU je leta 1989 nemara razpršil preboj Berlinskega zidu oziroma Churchillove železne zavese (britanski pojem), ko je začela nastajati celovita in svobodna Evropa. Britanci - gotovo pa tudi novi vzhodnoevropski voditelji - so si širitev EU predstavljali kot razširitev Zahoda proti Vzhodu. Britanci so potrdili zmagovalno tradicijo: poleg tega, da so prevladali v dveh svetovnih vojnah, so se - tokrat v družbi z nekdanjimi poraženci - odlikovali tudi v hladni vojni. Konec hladne vojne je prinesel tudi združitev Zahodne in Vzhodne Nemčije, na neki način tudi povezovanje kapitalističnega in socialističnega sistema. Kaplja čez rob, ki sta jo namesto Britancev leta 2005 prestregli Nizozemska in Francija, je bila Pogodba o ustavi za Evropo. Bistvena pomanjkljivost te pogodbe je bil nenavaden postopek izbiranja evropskih voditeljev. EU izbira voditelje glede na politično oportunost.

 

In tu smo pri jedru problema. Britanska, islamska in turška država, da o Vladimirju Putinu ne govorimo, imajo slabo mnenje o Evropski uniji. Evropska unija se jim zdi slabotna, neodporna, sprta, neučinkovita, kot bi bila iz Venere! Spomnimo se lanskih slovenskih dilem v zvezi z ohranjanjem schengenskega sistema, z ograjami in begunci. Skupnost, ki ni pripravljena varovati svojih zunanjih meja, utegne biti nekega lepega dne presenečena.

 

Ta trenutek je CNN objavil nov podatek: v Münchnu je že osem mrtvih!

 

Ameriški diplomat Richard Holbrooke (1941-2010), ki ga poznamo kot botra Daytonskega sporazuma (1995) in avtorja knjige Končati vojno (To End a War, 1998), se je ob knjižni predstavitvi v Washingtonu - v navzočnosti pisca teh vrstic - posmehoval vlogi in dosežkom Evropske unije. Občinstvu je postavil vprašanje, če se zaveda, koliko prebivalcev ima država, iz katere prihaja predsednik Evropske komisije. Šlo je za Luksemburg in Jacquesa Santerja. Holbrooke je menil - podobno kot nekoč pred njim že Henry Kissinger in Robert Kagan (Američani so z Marsa, Evropejci z Venere[1]) - da moč, vpliv in dosežki Evropske unije nekako ustrezajo velikosti kneževine, od koder je doma predsednik komisije, in drsenju odgovornosti, ki ga povzročajo številni neusklajeni organi, predvsem pa kroženje šestmesečnih mandatov držav članic pri predsedovanju. Evropejci naj bi bili slabo organizirani in naj bi imeli zgrešene predstave o zakonitostih svetovne politike. Čeprav ameriške domneve o Evropski uniji niso vedno dobronamerne, je v njih - kot vidimo danes - tudi ščepec soli ali zrno resnice. Pred referendumom o izstopu iz EU so britanski evroskeptiki pogosto uporabljali argument, da predsednik evropske komisije/vlade ni bil izvoljen na splošnih volitvah. Ta argument bi lahko v zvezi s slovensko komisarko Violeto Bulc ponovili tudi v Ljubljani. Evropskim voditeljem, ki jih komentatorji pogosto imenujejo bruseljska birokracija, po vsem videzu primanjkuje legitimnosti. Ob tem kaže omeniti ustavne pobude, naj bi v prihodnje evropskega predsednika volili - podobno kot v ZDA - na splošnih volitvah.[2]

 

V krizi, ki jo doživlja Evropska unija, sta voditelja kot Putin in Erdogan - carja!

 

Preprosti ljudje, še posebej če niso doživeli desetletij medijske masaže v zvezi z demokratičnimi standardi, človekovimi pravicami itn., so naklonjeni odločnim voditeljem in nespornim avtoritetam. Morda polovica, morda več Evropejcev ne verjame v Boga, predvsem pa ga niso pripravljeni upoštevati pri svojem vsakdanjem, bolj ali manj brezskrbnem življenju. Muslimani, predvsem mladi in preprosti muslimani so drugačni. V imenu svojega boga, ki se jim zdi vse resničnejši, so pripravljeni za velika dejanja. Fanatični islamisti so pripravljeni vse, ki mislijo drugače, tudi spreobračati. Če ne drugače, na silo.

 

Zdaj pa pomislimo, da Evropo predstavlja Luksemburg, OZN pa slovenski Türk? Kaj si lahko obetamo? Versko obračunavanje ali razredni boj? 

 



[1] Of Paradise and Power: America and Europe in the New World Order, 2003

[2] Ena takšnih pobud prihaja iz Slovenije. Oblikoval jo je Peter Jambrek, predstavil pa jo je aprila 2016 na mednarodni konferenci v Ljubljani.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.505
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.325
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.344
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 1.762
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.970
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.921
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.401
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.457
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.185
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.075