Razkrivamo

Libija je tleči konflikt in odskočna deska terorja Islamske države v Severni Afriki

Naš nekdanji veleposlanik v Libiji ekskluzivno za Portal PLUS razkriva kaos v Libiji po strmoglavljenju Gadafija. Del države že obvladuje Islamska država, ki v primeru poraza v Siriji in Iraku načrtuje selitev v Libijo in širitev po Severni Afriki. Ker so libijske obale le nekaj sto kilometrov od južne meje Evropske unije, se po zaprtju Balkanske migrantske poti v tem delu Sredozemlja obeta še hujši migrantsko-begunski val, saj v Afriki na pot v obljubljeno Evropo čaka več milijonov ljudi.

25.07.2016 21:01
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Libija   Islamska država   DAESH   Evropska unija   Sredozemlje   NATO   Afrika

Libija kot "failed state" postaja novo islamistično žarišče, ki neposredno ogroža Evropsko unijo. Islamisti že nadzirajo obalo, ki leži 600 kilometrov južno od italijanske zunanje schengenske meje in na kateri čaka milijon Afričanov na pot v Evropo. Afrika bo morala postati prioriteta Unije, medtem ko je danes ključna Libija.

Marca 2013 sem kot prvi slovenski veleposlanik po strmoglavljenju Gadafija predal predsedniku Splošnega nacionalnega kongresa poverilna pisma. Tripoli je, za razliko od vojno-kaotičnega Bengazija, ki sem ga s slovensko humanitarno pomočjo obiskal med spopadi za "libijsko revolucijo", navzven deloval presenetljivo mirno in celo urejeno. V hotelih, kjer so prebivali pretežno tuji politiki, uradniki in poslovneži, je vladal varljiv optimizem postrevolucionarne prihodnosti po vzoru uveljavljenih evropskih demokracij, pa čeprav libijska družba po padcu diktatorja temeljev za tako gradnjo ni premogla. Spomnil sem se, kako težka in težavna je družbena demokratična tranzicija že v naših evropskih postsocialističnih deželah, kaj šele da bi arabska družba brez državnih temeljev ponotranjila naše demokratične ideale.

 

Odvrgel sem poslovna oblačila, se preoblekel v turista in kljub opozorilom odšel na sprehod po mestu. Realnost, ki sem jo videl, je bila drugačna od tiste v hotelih, med varnostniki, blindiranimi avtomobili in neprebojnimi stekli, s katerimi so se pred resničnostjo izolirali evropskimi diplomati. Na sestanku veleposlanikov Evropske unije sem opozoril, da Libija, država brez državne strukture, v nasprotju s splošnim prepričanjem zaradi odsotnosti resnega razorožitvenega programa, drvi v kaos. Kolegov to ni pretirano skrbelo. Bolj od neljubih dejstev sta jih zanimala proračun neobstoječe libijske oblasti, ki bi služil tudi za projekte njihovih multinacionalk, in naftni denarni tokovi. Kako so se motili. Realnost jih je demantirala. Svoje diplomatske misije niso opravili in zato je danes, samo šesto kilometrov od južnih italijanskih obal Evropske unije, Islamska država (IS, DAESH) kljub drugačnim napovedim v mestu Sirte, na sredi med Tripolijem in Bengazijem, vzpostavila močno oporišče, ki naj bi z zajetjem naftnih zmogljivosti služilo kot odskočna deska za njeno širjenje v Severni Afriki. Sirte postaja ob iraškem Mosulu in sirski Raki del širšega transnacionalnega projekta kreiranja nevarnih džihadističnih urbanih oporišč IS. Januarski napadi na naftne vire in pristanišča s kopnega in morja, ki predstavljajo življenjski vir dveh glavnih nasprotujočih si sil v libijskem državljanskem spopadu – islamističnega Splošnega nacionalnega kongresa v Tripoliju in leta 2014 izvoljenega in mednarodno priznanega Predstavniškega doma v izgnanstvu v Tobruku –, predstavljajo novo fazo strategije IS, s katero se je preusmerila od lokalnih ozemeljskih operacij k širšim regionalnim ambicijam. Cilj je jasen: spodkopati kakršnekoli možnosti za vzpostavitev enotne in delujoče libijske vlade, ki jo bremeni še enormni problem migrantov v Evropo z libijskih obal.

 

 

Požar na pragu Evrope

 

Motnje v proizvodnji nafte (znižanje dnevne proizvodnje z 1.6 milijona sodčkov leta 2010 na 370.000 danes!) imajo pomembnem vpliv na libijsko državno stabilnost ter proces formiranja in uveljavljanja enotne libijske vlade pod okriljem OZN. Pomenijo resen vojaški in taktični uspeh IS in hitrejšo operativno rast IS od predvidevanj. Za Zahod pa širjenje vpliva IS v Libiji pomeni resno zaskrbljenost nad njeno morebitno ekspanzijo v Severni Afriki, zlasti v problematičnih državah, kot so Mali in Niger, pa tudi v Tuniziji s problemi ekstremizma ali Alžiriji z velikanskim primanjkljajem državnih prihodkov zaradi padca cen nafte in verjetnim procesom politične tranzicije. Islamska država iz Libije lahko zaneti pravi "požar" v Severni Afriki, katerega vročina lahko precej hitro dvigne temperaturo tudi v Evropi. Spopadi med dvema glavnima političnima silama v Libiji so namreč ustvarili varnostni vakuum in možnosti za razraščanje IS, ki ni bila predvidena. V strateškem interesu Evropske unije je, da prepreči pozicioniranje in utrditev IS v Libiji.

 

 

 Časnik Independent je objavil zemljevid Libije pod nadzorom Islamske države.

 

Islamska država v Libiji nima enako globokih korenin kot v Iraku in Siriji, saj sektaška delitev med sunitskimi in šiitskimi muslimani ne obstaja. Rast IS je tako produkt lokalnih frakcij milic, ki so džihadistični "brend" izkoriščale za podporo v državljanski vojni, pa tudi natančnega načrtovanja in strategije vodstva IS iz Sirije in Iraka v letu 2014, da v Libiji osnuje žariščno točko bodočega kalifata. V ta namen je IS iz Sirije poslala tristo izurjenih in finančno podprtih libijskih borcev, pod vodstvom vrhovnega komandanta Abu Nabil al-Anbari-an Iraqija, da vzpostavijo začetno libijsko bazo. V mestu Sirte, kjer je bil Gadafi leta 2011 ubit, je skupino podprl klan Gaddafa, ki mu je pripadal tudi nekdanji diktator. Danes naj bi IS poveljevala že 6.500 borcem v Libiji, ki z napadanjem šibkih točk širijo kontrolo nad teritorijem in morjem. Potencial za rast operativnih zmogljivosti je velik, saj ni omejitev pri dostopu do orožja in rekrutaciji borcev, zlasti radikaliziranih mladih v Severni Afriki. Varnostne strukture libijske države so namreč zelo šibke.

 

 

Abu Nabil al-Anbari-an Iraqi

 

 

IS tako v Libiji opravlja pripravljalna dela za vzpostavitev svojega novega operativnega centra v primeru, da bi Raka v Siriji in Mosul v Iraku, kjer se ozemlje IS radikalno krči, padla. Vojaške operacije in letalski napadi koalicije proti IS se namreč krepijo. Samo v preteklem letu je Islamska država (tam) izgubila petino ozemlja. Med borci IS na Bližnjem Vzhodu tako Libija postaja vse bolj obljubljena dežela in alternativna "domovina", v katero naj bi vodile vse poti. Libijska fronta je namreč izjemno obširna, ima nahajališča nafte, salafistični džihadizem in kaos. Idealne razmere za rast IS. DAESH ima v Libiji več opcij delovanja: stopnjevati napad na najmočnejše libijske vojaške skupine in naftna polja ter tako poglabljati konflikt in nasilje, povečati napade na politične cilje z uboji politikov, ali operacionalizirati najnevarnejši scenarij – regionalizirati konflikt z destabilizacijo Tunizije ali celo Alžirije.

 

Še huje je, da v Libiji trenutno skoraj ni resne organizirane sile pod enotno komando, razen ad hoc organiziranih milic iz Misrate v boju proti Islamski državi v Sirtu ob takorekoč neobstoječi državni vojski, ki bi se na terenu spustila v boj za zatrtje DAESH. Zahodne države ne predvidevajo resne vojaške intervencije. Zahod se po štirih letih kaosa, ko ni imel nikakršnega načrta za postgadafijevsko Libijo, tolaži, da stanje ni še slabše, kot je. ZDA primarno odgovornost za Libijo vidijo v Evropi, zlasti Franciji in Združenem kraljestvu, ki sta soodgovorni za nastali kaos. V libijskem vakuumu oblasti Islamska država nezadržno raste. Zato je Zahod močno podprl aktivnosti provladnih sil, da ponovno zavzamejo mesto Sirte in ga osvobodijo okupacije Islamske države. Upajmo, da je s tem vsaj začasno ustavljena rast te nevarne grožnje Evropi v Libiji, ki s svojimi kaotičnimi razmerami in brez efektivne oblasti predstavlja za Evropo velik varnostni problem.

 

 

Libijska pomorska avtocesta v Evropo

 

Po zaustavitvi prihoda beguncev in migrantov iz Bližnjega Vzhoda po t.i. balkanski poti v Evropo, s poletjem ponovno v ospredje prihaja osrednja, tj. Mediteranska pot z migrantskim epicentrom v politično in varnostno kaotični Libiji. Lahko Evropska unija Italijo, ponovno soočeno z velikim, permanentnim in množičnim, v bistvu vseevropskim problemom ilegalne afriške imigracije, ponovno prepusti v skladu z Dublinsko konvencijo samo sebi, ali naj se angažira kot v primeru Grčije? Kajti Lampedusa ni le italijanski, pač pa tudi evropski "migrantski hub". Pot na ta otoček je bila kljub evropski pomorski operaciji Sophia tudi v letu 2015 najbolj smrtonosna pot za migrante v Evropo. Iz Libije naj bi letos v Italijo prečkalo Sredozemsko morje novih rekordnih 270.000 prebežnikov (ob že 100.000 prisotnih na Apeninskem škornju).

 

Koliko Afričanov bo letos iz libijske obale krenilo na pot v Evropo Koromandijo?

 

 

Italijanski notranji minister Alfano je že predlagal, da bi EU lahko podoben dogovor o zajezitvi in sprejemu migrantov, kot ga je sklenila s Turčijo, ponovila tudi z Libijo. Nizozemsko predsedstvo EU ga je takoj zavrnilo: Libija je drugačna od Turčije, je argumentiralo. In verjetno imelo prav. Turčija je članica NATO, v Libiji trenutno ni konsolidirane politične oblasti in avtoritete. Stabilizacijski proces bi lahko trajal leta, če bo vlada Serraja z mednarodno podpro prevzela kontrolo nad teritorijem in obnovila delovanje in varnost države, v katero bi lahko Evropa vračala migrante. Sporazum, podoben tistemu med EU in Turčijo, bi Evropa v primeru pozitivnega razvoja dogodkov lahko z Libijo sklenila šele čez več let. Libija torej ni varna država, v katero bi lahko vračali ilegalne migrante. Množična vračanja bi kršila mednarodno humanitarno pravo. Tudi begunci na turško–balkanski ruti na begu pred državljansko vojno v Siriji in konflikti v Afganistanu in Iraku niso podobni migrantom, ki potujejo prek Libije; to so v glavnem ekonomski migranti iz EritrejeNigerijeSomalijeSudana in Gambije, ki nimajo pravice do azila v Evropi. Ilegalno prevažanje migrantov v Evropo je že postalo velik posel tihotapcev človeških duš. Trgovina z ljudmi je poslovni model, ki je bil v letu 2015 vreden od štiri do pet milijard evrov. Ta denar se reinvestira tudi v podporo terorizmu.

 

Mnoge afriške države so opazovale plačilno dogovarjanje na račun migrantov. Niger je 3. maja tako od EU zahteval 1.1 milijarde evrov, da zaustavi migrante na poti v Libijo in Sredozemlje. Kenijska vlada je v začetku maja najavila načrt za zaprtje največjega begunskega taborišča na svetu Dadaab in kot zgled za prisilno vrnitev 600.000 somalijskih beguncev v Somalijo navedla evropski model zavračanja Sirijcev. Ukinila je tudi vladni urad za begunce. Kenijci ne morejo več sami nositi bremen vse šibkejše odgovornosti mednarodne skupnosti do beguncev in nezadostnih finančnih virov, ki se preusmerjajo na severno hemisfero, je utemeljila vlada Kenije. To ni skrb za begunce, pač pa je cinična zahteva za odkupnino, ki naj jo plača razviti Zahod. Somalijski begunci so pogosto le zastor za nečedne posle kenijske vojske v Somaliji, ki jih Zahod v strahu pred begunsko poplavo rad spregleda. Begunci so tako le pogajalski drobiž vlade za posebne usluge iz tujine, zlasti finančne. Da bi se odkupila od mednarodnih obveznosti, je po mnenju humanitarcev ravno EU pričela nevarno "trgovino" z begunci. S tem je svet pomaknila v stanje, v katerem pravice beguncev niso določene z mednarodnim pravom in pogodbami, temveč z dolarji in evri.

 

 

Migracije milijonov iz Afrike nas šele čakajo

 

Članice EU danes posvečajo novo pozornost in velik pomen migracijskim potem iz Severne Afrike, zlasti Libije. V veliki meri, ker se begunski pritisk ponovno stopnjuje, velja zaskrbljenost predvsem zaradi možnosti novih terorističnih napadov na ozemlju Uniji. Migracije na osrednji mediteranski poti vrednotijo kot visoko varnostno tveganje možnih terorističnih dejanj.

 

Samo v Libiji naj bi na odhod v Evropo čakalo do milijon migrantov.

 

Dublinska konvencija v primeru množičnih migracij očitno ne deluje. Jasno postaja, da množične migracije ne morejo biti le odgovornost prve države vstopa migrantov, temveč se lahko z njimi spopade le s skupno in celovito akcijo celotna Evropska unija. Avstrijski zunanji minister Kurz je predlagal ustanovite migrantskih centrov v Afriki, madžarski premier Orban pa migrantska taborišča v "okupirani" Libiji s strani evropske vojske, kar bi lahko bilo pravno vprašljivo. Italijanski premier Renzi je med prvimi podal predlog za pripravo celovitega "migrantskega pakta". Ta bi poleg reševanja neposrednih težav migrantskega toka v Evropo skušal odpraviti vzroke migracij že v samih državah izvora v Podsaharski Afriki z investicijami za izboljšanje varnosti in ekonomskega razvoja. Evropska komisija je storila prve korake k reviziji dublinske ureditve s predlogom krepitve kontrole zunanjih meja EU z oblikovanjem evropske obalne straže s pomočjo agencije Frontex, obveznimi migrantskimi kvotami za države članice in centralizacijo azilne politike. Ti predlogi so povzročili novo razklanost v Uniji. Italija je za financiranje migrantskega pakta, ki bi jo razbremenil, predlagala uveljavitev skupnih evropskih migracijskih obveznic (EU migration bonds ali celo skupnih EU-Africa bonds), čemur se je močno uprla Nemčija, tudi zaradi vzpona desne Alternative za Nemčijo, ki finančne možnosti za upravljanje migracij vidi predvsem v prerazporeditvah že obstoječih evropskih finančnih sredstev in mehanizmov.

 

Evropska komisija naj bi na osnovi italijanskega predloga za "migrantski pakt" pripravljala nov predlog za alokacijo šestdeset milijard evrov javnega in predvsem zasebnega denarja za investicije v afriške države izvora, ki bi v zameno zaustavile migracije v Evropo. Denar naj bi se povezal z evropskimi fondi za krepitev kontrol meja in hitrejše vračanje ilegalnih migrantov. Evropski zagonski denar v višini 4,5 milijarde evrov, ki naj bi izviral predvsem iz neporabljenih EU strukturnih fondov iz evropskega proračuna 2007-2013, naj bi po vzoru Junckerjevega investicijskega načrta za Evropo služil za zbiranje privatnih sredstev za EU migracijski fond. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Mogherini in prvi podpredsednik Evropske komisije Timmermans sta načrt že predstavila.

 

 

Boj proti terorizmu in stabilizacija Libije

 

Da odgovornost za sodobne množične begunske tokove, ki potekajo preko kaotične Libije, ni le evropska temveč globalna, so se v sklepni izjavi strinjali tudi voditelji sedmih industrijsko najmočnejših držav na zasedanju G7 v Tokiju. Evropi in vladi el-Seradža v Libiji je potrebno pomagati, so sklenili. Kljub temu pa je velika verjetnost, da bo primarna skrb za močne migracijske tokove v Evropo ostala predvsem primarna skrb Evrope. Glede poziva za uresničevanje preselitvenih begunskih shem na globalni ravni lahko ugotovimo veliko težavo, saj preselitvene sheme v pomembnejšem okviru še ni uspelo uveljaviti niti sami Uniji, prav tako so najavljana evropsko-afriška partnerstva po vstajah arabske pomladi v mediteranskem sosedstvu ostala na retorični ravni. Zavezniki očitno niso imeli prav nobenega načrta za ureditev razmer v Libiji po padcu Gadafija, kar je kot največjo napako priznal tudi predsednik Združenih držav in kritiziral pasivne Evropejce, zlasti Veliko Britanijo in Francijo, pri libijski stabilizaciji. Malo je bilo narejenega za odprtje trgov EU za države severne Afrike, zlasti Tunizije. Po padcu Gadafija je Evropa popolnoma zanemarila razmere v Libiji, IMF je celo opozoril, da se bo ekonomska rast v državah Podsaharske Afrike v letu 2016 znižala na 3 odstotke. Trajne rešitve migrantske krize ne bo brez okrepljenih vezi EU z Afriko.

 

 

Islamistična skupina Boko Haram, strah in trepet Nigerije, se širi proti severu Afrike.

 

 

Obe begunsko–migrantski poti v Evropo, se pravi turško-balkanska in libijska, sta posledici in ne vzroka problema. Na vzhodni strani je simptom sirska kriza in grožnja IS, na južnem mediteranskem delu pa ekonomska nerazvitost, afriška rast populacije, brezvladje in brezpravje z nasiljem milic ter širjenje IS v Libiji. Islamska država na libijski obali pomeni varnostno grožnjo tako Evropi kot sosednjim državam, na primer Tuniziji. Če Libija ostane "propadla država" grozi nevarnost, da bi teroristična skupina Boko Haram združila moči z IS v Libiji in s tem ogrozila celotno Severno Afriko, posledično pa tudi Evropo. Vojaško je potrebno podpreti poenotenje libijskih milic v libijsko vojsko za boj proti IS, saj si je pošiljanje evropskih vojakov na libijsko kopno v trenutnih razmeram nemogoče predstavljati. Združevanje milic bo precej zahteven proces, katerega konca ni mogoče predvideti. Ob okrepljeni EU operaciji Sophia bi bilo potrebno še razširiti Natovo egejsko operacijo Active Endavour za preprečevanje tihotapstva, trgovine z ljudmi in terorizma tudi na zahodni del Mediterana.

 

Migracije so globalni, četudi danes primarno evropski problem. Unija mora zato kot skupnost in celota prevzeti odgovornost za ustrezno migracijsko upravljanje. Na vseh vstopnih poteh. S kombinacijo političnih, razvojnih, diplomatskih, pravosodnih in vojaških ukrepov ter zavarovanjem svojih zunanjih meja, skupno imigrantsko in azilno politiko, ki bi preprečili izsiljevanje partnerjev pri upravljanju z migracijami v Evropo, infiltracijo terorizma in posledično dvig političnega populizma in ekstremizma v Evropi. Evropska unija se bo morala z migracijami in Afriko s strmo rastjo prebivalstva začeti ukvarjati načrtno, dolgoročno ter politično strateško in ne kratkoročno ali ad hoc krizno.

 

V Afriki se bo do leta 2050 prebivalstvo podvojilo in bo števo več kot 2,5 milijarde ljudi. S stotisočimi migranti iz črne celine bo morala imeti EU koherenten načrt humanega upravljanja z begunci in migranti, sicer bo prizadeta njena kredibilnost kot modela demokracije in človekovih pravic, trpela bo tudi globalna moč.

 

Afrika je prioriteta Evrope. Danes pa je ključna Libija.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik in nekdanji veleposlanik v Združenem kraljestvu, Italiji, Libiji in Tuniziji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.763
02/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.955
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.812
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.723
05/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.603
06/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.731
07/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.931
08/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.361
09/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.352
10/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 634