Razkrivamo

Libija je tleči konflikt in odskočna deska terorja Islamske države v Severni Afriki

Naš nekdanji veleposlanik v Libiji ekskluzivno za Portal PLUS razkriva kaos v Libiji po strmoglavljenju Gadafija. Del države že obvladuje Islamska država, ki v primeru poraza v Siriji in Iraku načrtuje selitev v Libijo in širitev po Severni Afriki. Ker so libijske obale le nekaj sto kilometrov od južne meje Evropske unije, se po zaprtju Balkanske migrantske poti v tem delu Sredozemlja obeta še hujši migrantsko-begunski val, saj v Afriki na pot v obljubljeno Evropo čaka več milijonov ljudi.

25.07.2016 21:01
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Libija   Islamska država   DAESH   Evropska unija   Sredozemlje   NATO   Afrika

Libija kot "failed state" postaja novo islamistično žarišče, ki neposredno ogroža Evropsko unijo. Islamisti že nadzirajo obalo, ki leži 600 kilometrov južno od italijanske zunanje schengenske meje in na kateri čaka milijon Afričanov na pot v Evropo. Afrika bo morala postati prioriteta Unije, medtem ko je danes ključna Libija.

Marca 2013 sem kot prvi slovenski veleposlanik po strmoglavljenju Gadafija predal predsedniku Splošnega nacionalnega kongresa poverilna pisma. Tripoli je, za razliko od vojno-kaotičnega Bengazija, ki sem ga s slovensko humanitarno pomočjo obiskal med spopadi za "libijsko revolucijo", navzven deloval presenetljivo mirno in celo urejeno. V hotelih, kjer so prebivali pretežno tuji politiki, uradniki in poslovneži, je vladal varljiv optimizem postrevolucionarne prihodnosti po vzoru uveljavljenih evropskih demokracij, pa čeprav libijska družba po padcu diktatorja temeljev za tako gradnjo ni premogla. Spomnil sem se, kako težka in težavna je družbena demokratična tranzicija že v naših evropskih postsocialističnih deželah, kaj šele da bi arabska družba brez državnih temeljev ponotranjila naše demokratične ideale.

 

Odvrgel sem poslovna oblačila, se preoblekel v turista in kljub opozorilom odšel na sprehod po mestu. Realnost, ki sem jo videl, je bila drugačna od tiste v hotelih, med varnostniki, blindiranimi avtomobili in neprebojnimi stekli, s katerimi so se pred resničnostjo izolirali evropskimi diplomati. Na sestanku veleposlanikov Evropske unije sem opozoril, da Libija, država brez državne strukture, v nasprotju s splošnim prepričanjem zaradi odsotnosti resnega razorožitvenega programa, drvi v kaos. Kolegov to ni pretirano skrbelo. Bolj od neljubih dejstev sta jih zanimala proračun neobstoječe libijske oblasti, ki bi služil tudi za projekte njihovih multinacionalk, in naftni denarni tokovi. Kako so se motili. Realnost jih je demantirala. Svoje diplomatske misije niso opravili in zato je danes, samo šesto kilometrov od južnih italijanskih obal Evropske unije, Islamska država (IS, DAESH) kljub drugačnim napovedim v mestu Sirte, na sredi med Tripolijem in Bengazijem, vzpostavila močno oporišče, ki naj bi z zajetjem naftnih zmogljivosti služilo kot odskočna deska za njeno širjenje v Severni Afriki. Sirte postaja ob iraškem Mosulu in sirski Raki del širšega transnacionalnega projekta kreiranja nevarnih džihadističnih urbanih oporišč IS. Januarski napadi na naftne vire in pristanišča s kopnega in morja, ki predstavljajo življenjski vir dveh glavnih nasprotujočih si sil v libijskem državljanskem spopadu – islamističnega Splošnega nacionalnega kongresa v Tripoliju in leta 2014 izvoljenega in mednarodno priznanega Predstavniškega doma v izgnanstvu v Tobruku –, predstavljajo novo fazo strategije IS, s katero se je preusmerila od lokalnih ozemeljskih operacij k širšim regionalnim ambicijam. Cilj je jasen: spodkopati kakršnekoli možnosti za vzpostavitev enotne in delujoče libijske vlade, ki jo bremeni še enormni problem migrantov v Evropo z libijskih obal.

 

 

Požar na pragu Evrope

 

Motnje v proizvodnji nafte (znižanje dnevne proizvodnje z 1.6 milijona sodčkov leta 2010 na 370.000 danes!) imajo pomembnem vpliv na libijsko državno stabilnost ter proces formiranja in uveljavljanja enotne libijske vlade pod okriljem OZN. Pomenijo resen vojaški in taktični uspeh IS in hitrejšo operativno rast IS od predvidevanj. Za Zahod pa širjenje vpliva IS v Libiji pomeni resno zaskrbljenost nad njeno morebitno ekspanzijo v Severni Afriki, zlasti v problematičnih državah, kot so Mali in Niger, pa tudi v Tuniziji s problemi ekstremizma ali Alžiriji z velikanskim primanjkljajem državnih prihodkov zaradi padca cen nafte in verjetnim procesom politične tranzicije. Islamska država iz Libije lahko zaneti pravi "požar" v Severni Afriki, katerega vročina lahko precej hitro dvigne temperaturo tudi v Evropi. Spopadi med dvema glavnima političnima silama v Libiji so namreč ustvarili varnostni vakuum in možnosti za razraščanje IS, ki ni bila predvidena. V strateškem interesu Evropske unije je, da prepreči pozicioniranje in utrditev IS v Libiji.

 

 

 Časnik Independent je objavil zemljevid Libije pod nadzorom Islamske države.

 

Islamska država v Libiji nima enako globokih korenin kot v Iraku in Siriji, saj sektaška delitev med sunitskimi in šiitskimi muslimani ne obstaja. Rast IS je tako produkt lokalnih frakcij milic, ki so džihadistični "brend" izkoriščale za podporo v državljanski vojni, pa tudi natančnega načrtovanja in strategije vodstva IS iz Sirije in Iraka v letu 2014, da v Libiji osnuje žariščno točko bodočega kalifata. V ta namen je IS iz Sirije poslala tristo izurjenih in finančno podprtih libijskih borcev, pod vodstvom vrhovnega komandanta Abu Nabil al-Anbari-an Iraqija, da vzpostavijo začetno libijsko bazo. V mestu Sirte, kjer je bil Gadafi leta 2011 ubit, je skupino podprl klan Gaddafa, ki mu je pripadal tudi nekdanji diktator. Danes naj bi IS poveljevala že 6.500 borcem v Libiji, ki z napadanjem šibkih točk širijo kontrolo nad teritorijem in morjem. Potencial za rast operativnih zmogljivosti je velik, saj ni omejitev pri dostopu do orožja in rekrutaciji borcev, zlasti radikaliziranih mladih v Severni Afriki. Varnostne strukture libijske države so namreč zelo šibke.

 

 

Abu Nabil al-Anbari-an Iraqi

 

 

IS tako v Libiji opravlja pripravljalna dela za vzpostavitev svojega novega operativnega centra v primeru, da bi Raka v Siriji in Mosul v Iraku, kjer se ozemlje IS radikalno krči, padla. Vojaške operacije in letalski napadi koalicije proti IS se namreč krepijo. Samo v preteklem letu je Islamska država (tam) izgubila petino ozemlja. Med borci IS na Bližnjem Vzhodu tako Libija postaja vse bolj obljubljena dežela in alternativna "domovina", v katero naj bi vodile vse poti. Libijska fronta je namreč izjemno obširna, ima nahajališča nafte, salafistični džihadizem in kaos. Idealne razmere za rast IS. DAESH ima v Libiji več opcij delovanja: stopnjevati napad na najmočnejše libijske vojaške skupine in naftna polja ter tako poglabljati konflikt in nasilje, povečati napade na politične cilje z uboji politikov, ali operacionalizirati najnevarnejši scenarij – regionalizirati konflikt z destabilizacijo Tunizije ali celo Alžirije.

 

Še huje je, da v Libiji trenutno skoraj ni resne organizirane sile pod enotno komando, razen ad hoc organiziranih milic iz Misrate v boju proti Islamski državi v Sirtu ob takorekoč neobstoječi državni vojski, ki bi se na terenu spustila v boj za zatrtje DAESH. Zahodne države ne predvidevajo resne vojaške intervencije. Zahod se po štirih letih kaosa, ko ni imel nikakršnega načrta za postgadafijevsko Libijo, tolaži, da stanje ni še slabše, kot je. ZDA primarno odgovornost za Libijo vidijo v Evropi, zlasti Franciji in Združenem kraljestvu, ki sta soodgovorni za nastali kaos. V libijskem vakuumu oblasti Islamska država nezadržno raste. Zato je Zahod močno podprl aktivnosti provladnih sil, da ponovno zavzamejo mesto Sirte in ga osvobodijo okupacije Islamske države. Upajmo, da je s tem vsaj začasno ustavljena rast te nevarne grožnje Evropi v Libiji, ki s svojimi kaotičnimi razmerami in brez efektivne oblasti predstavlja za Evropo velik varnostni problem.

 

 

Libijska pomorska avtocesta v Evropo

 

Po zaustavitvi prihoda beguncev in migrantov iz Bližnjega Vzhoda po t.i. balkanski poti v Evropo, s poletjem ponovno v ospredje prihaja osrednja, tj. Mediteranska pot z migrantskim epicentrom v politično in varnostno kaotični Libiji. Lahko Evropska unija Italijo, ponovno soočeno z velikim, permanentnim in množičnim, v bistvu vseevropskim problemom ilegalne afriške imigracije, ponovno prepusti v skladu z Dublinsko konvencijo samo sebi, ali naj se angažira kot v primeru Grčije? Kajti Lampedusa ni le italijanski, pač pa tudi evropski "migrantski hub". Pot na ta otoček je bila kljub evropski pomorski operaciji Sophia tudi v letu 2015 najbolj smrtonosna pot za migrante v Evropo. Iz Libije naj bi letos v Italijo prečkalo Sredozemsko morje novih rekordnih 270.000 prebežnikov (ob že 100.000 prisotnih na Apeninskem škornju).

 

Koliko Afričanov bo letos iz libijske obale krenilo na pot v Evropo Koromandijo?

 

 

Italijanski notranji minister Alfano je že predlagal, da bi EU lahko podoben dogovor o zajezitvi in sprejemu migrantov, kot ga je sklenila s Turčijo, ponovila tudi z Libijo. Nizozemsko predsedstvo EU ga je takoj zavrnilo: Libija je drugačna od Turčije, je argumentiralo. In verjetno imelo prav. Turčija je članica NATO, v Libiji trenutno ni konsolidirane politične oblasti in avtoritete. Stabilizacijski proces bi lahko trajal leta, če bo vlada Serraja z mednarodno podpro prevzela kontrolo nad teritorijem in obnovila delovanje in varnost države, v katero bi lahko Evropa vračala migrante. Sporazum, podoben tistemu med EU in Turčijo, bi Evropa v primeru pozitivnega razvoja dogodkov lahko z Libijo sklenila šele čez več let. Libija torej ni varna država, v katero bi lahko vračali ilegalne migrante. Množična vračanja bi kršila mednarodno humanitarno pravo. Tudi begunci na turško–balkanski ruti na begu pred državljansko vojno v Siriji in konflikti v Afganistanu in Iraku niso podobni migrantom, ki potujejo prek Libije; to so v glavnem ekonomski migranti iz EritrejeNigerijeSomalijeSudana in Gambije, ki nimajo pravice do azila v Evropi. Ilegalno prevažanje migrantov v Evropo je že postalo velik posel tihotapcev človeških duš. Trgovina z ljudmi je poslovni model, ki je bil v letu 2015 vreden od štiri do pet milijard evrov. Ta denar se reinvestira tudi v podporo terorizmu.

 

Mnoge afriške države so opazovale plačilno dogovarjanje na račun migrantov. Niger je 3. maja tako od EU zahteval 1.1 milijarde evrov, da zaustavi migrante na poti v Libijo in Sredozemlje. Kenijska vlada je v začetku maja najavila načrt za zaprtje največjega begunskega taborišča na svetu Dadaab in kot zgled za prisilno vrnitev 600.000 somalijskih beguncev v Somalijo navedla evropski model zavračanja Sirijcev. Ukinila je tudi vladni urad za begunce. Kenijci ne morejo več sami nositi bremen vse šibkejše odgovornosti mednarodne skupnosti do beguncev in nezadostnih finančnih virov, ki se preusmerjajo na severno hemisfero, je utemeljila vlada Kenije. To ni skrb za begunce, pač pa je cinična zahteva za odkupnino, ki naj jo plača razviti Zahod. Somalijski begunci so pogosto le zastor za nečedne posle kenijske vojske v Somaliji, ki jih Zahod v strahu pred begunsko poplavo rad spregleda. Begunci so tako le pogajalski drobiž vlade za posebne usluge iz tujine, zlasti finančne. Da bi se odkupila od mednarodnih obveznosti, je po mnenju humanitarcev ravno EU pričela nevarno "trgovino" z begunci. S tem je svet pomaknila v stanje, v katerem pravice beguncev niso določene z mednarodnim pravom in pogodbami, temveč z dolarji in evri.

 

 

Migracije milijonov iz Afrike nas šele čakajo

 

Članice EU danes posvečajo novo pozornost in velik pomen migracijskim potem iz Severne Afrike, zlasti Libije. V veliki meri, ker se begunski pritisk ponovno stopnjuje, velja zaskrbljenost predvsem zaradi možnosti novih terorističnih napadov na ozemlju Uniji. Migracije na osrednji mediteranski poti vrednotijo kot visoko varnostno tveganje možnih terorističnih dejanj.

 

Samo v Libiji naj bi na odhod v Evropo čakalo do milijon migrantov.

 

Dublinska konvencija v primeru množičnih migracij očitno ne deluje. Jasno postaja, da množične migracije ne morejo biti le odgovornost prve države vstopa migrantov, temveč se lahko z njimi spopade le s skupno in celovito akcijo celotna Evropska unija. Avstrijski zunanji minister Kurz je predlagal ustanovite migrantskih centrov v Afriki, madžarski premier Orban pa migrantska taborišča v "okupirani" Libiji s strani evropske vojske, kar bi lahko bilo pravno vprašljivo. Italijanski premier Renzi je med prvimi podal predlog za pripravo celovitega "migrantskega pakta". Ta bi poleg reševanja neposrednih težav migrantskega toka v Evropo skušal odpraviti vzroke migracij že v samih državah izvora v Podsaharski Afriki z investicijami za izboljšanje varnosti in ekonomskega razvoja. Evropska komisija je storila prve korake k reviziji dublinske ureditve s predlogom krepitve kontrole zunanjih meja EU z oblikovanjem evropske obalne straže s pomočjo agencije Frontex, obveznimi migrantskimi kvotami za države članice in centralizacijo azilne politike. Ti predlogi so povzročili novo razklanost v Uniji. Italija je za financiranje migrantskega pakta, ki bi jo razbremenil, predlagala uveljavitev skupnih evropskih migracijskih obveznic (EU migration bonds ali celo skupnih EU-Africa bonds), čemur se je močno uprla Nemčija, tudi zaradi vzpona desne Alternative za Nemčijo, ki finančne možnosti za upravljanje migracij vidi predvsem v prerazporeditvah že obstoječih evropskih finančnih sredstev in mehanizmov.

 

Evropska komisija naj bi na osnovi italijanskega predloga za "migrantski pakt" pripravljala nov predlog za alokacijo šestdeset milijard evrov javnega in predvsem zasebnega denarja za investicije v afriške države izvora, ki bi v zameno zaustavile migracije v Evropo. Denar naj bi se povezal z evropskimi fondi za krepitev kontrol meja in hitrejše vračanje ilegalnih migrantov. Evropski zagonski denar v višini 4,5 milijarde evrov, ki naj bi izviral predvsem iz neporabljenih EU strukturnih fondov iz evropskega proračuna 2007-2013, naj bi po vzoru Junckerjevega investicijskega načrta za Evropo služil za zbiranje privatnih sredstev za EU migracijski fond. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Mogherini in prvi podpredsednik Evropske komisije Timmermans sta načrt že predstavila.

 

 

Boj proti terorizmu in stabilizacija Libije

 

Da odgovornost za sodobne množične begunske tokove, ki potekajo preko kaotične Libije, ni le evropska temveč globalna, so se v sklepni izjavi strinjali tudi voditelji sedmih industrijsko najmočnejših držav na zasedanju G7 v Tokiju. Evropi in vladi el-Seradža v Libiji je potrebno pomagati, so sklenili. Kljub temu pa je velika verjetnost, da bo primarna skrb za močne migracijske tokove v Evropo ostala predvsem primarna skrb Evrope. Glede poziva za uresničevanje preselitvenih begunskih shem na globalni ravni lahko ugotovimo veliko težavo, saj preselitvene sheme v pomembnejšem okviru še ni uspelo uveljaviti niti sami Uniji, prav tako so najavljana evropsko-afriška partnerstva po vstajah arabske pomladi v mediteranskem sosedstvu ostala na retorični ravni. Zavezniki očitno niso imeli prav nobenega načrta za ureditev razmer v Libiji po padcu Gadafija, kar je kot največjo napako priznal tudi predsednik Združenih držav in kritiziral pasivne Evropejce, zlasti Veliko Britanijo in Francijo, pri libijski stabilizaciji. Malo je bilo narejenega za odprtje trgov EU za države severne Afrike, zlasti Tunizije. Po padcu Gadafija je Evropa popolnoma zanemarila razmere v Libiji, IMF je celo opozoril, da se bo ekonomska rast v državah Podsaharske Afrike v letu 2016 znižala na 3 odstotke. Trajne rešitve migrantske krize ne bo brez okrepljenih vezi EU z Afriko.

 

 

Islamistična skupina Boko Haram, strah in trepet Nigerije, se širi proti severu Afrike.

 

 

Obe begunsko–migrantski poti v Evropo, se pravi turško-balkanska in libijska, sta posledici in ne vzroka problema. Na vzhodni strani je simptom sirska kriza in grožnja IS, na južnem mediteranskem delu pa ekonomska nerazvitost, afriška rast populacije, brezvladje in brezpravje z nasiljem milic ter širjenje IS v Libiji. Islamska država na libijski obali pomeni varnostno grožnjo tako Evropi kot sosednjim državam, na primer Tuniziji. Če Libija ostane "propadla država" grozi nevarnost, da bi teroristična skupina Boko Haram združila moči z IS v Libiji in s tem ogrozila celotno Severno Afriko, posledično pa tudi Evropo. Vojaško je potrebno podpreti poenotenje libijskih milic v libijsko vojsko za boj proti IS, saj si je pošiljanje evropskih vojakov na libijsko kopno v trenutnih razmeram nemogoče predstavljati. Združevanje milic bo precej zahteven proces, katerega konca ni mogoče predvideti. Ob okrepljeni EU operaciji Sophia bi bilo potrebno še razširiti Natovo egejsko operacijo Active Endavour za preprečevanje tihotapstva, trgovine z ljudmi in terorizma tudi na zahodni del Mediterana.

 

Migracije so globalni, četudi danes primarno evropski problem. Unija mora zato kot skupnost in celota prevzeti odgovornost za ustrezno migracijsko upravljanje. Na vseh vstopnih poteh. S kombinacijo političnih, razvojnih, diplomatskih, pravosodnih in vojaških ukrepov ter zavarovanjem svojih zunanjih meja, skupno imigrantsko in azilno politiko, ki bi preprečili izsiljevanje partnerjev pri upravljanju z migracijami v Evropo, infiltracijo terorizma in posledično dvig političnega populizma in ekstremizma v Evropi. Evropska unija se bo morala z migracijami in Afriko s strmo rastjo prebivalstva začeti ukvarjati načrtno, dolgoročno ter politično strateško in ne kratkoročno ali ad hoc krizno.

 

V Afriki se bo do leta 2050 prebivalstvo podvojilo in bo števo več kot 2,5 milijarde ljudi. S stotisočimi migranti iz črne celine bo morala imeti EU koherenten načrt humanega upravljanja z begunci in migranti, sicer bo prizadeta njena kredibilnost kot modela demokracije in človekovih pravic, trpela bo tudi globalna moč.

 

Afrika je prioriteta Evrope. Danes pa je ključna Libija.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik in nekdanji veleposlanik v Združenem kraljestvu, Italiji, Libiji in Tuniziji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
8
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
23
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...
8
29.02.2020 02:00
Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska FiannaFil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Fin, ki je dosegla ... Več.
Piše: Shane Quinn
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
13
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,374
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,452
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,630
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,229
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,094
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,431
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,094
08/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,045
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,096
10/
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
Bine Kordež
Ogledov: 1,092