Razkrivamo

Danes je lahko pri nas psihoterapevt vsak šarlatan

Področje psihoterapevtske dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, čeprav številni terapevti že leta opozarjajo in svarijo pred posledicami. Po trenutni zakonodaji je namreč svetovalec ali terapevt v Sloveniji lahko kdorkoli. In tudi je marsikdo, brez osnovne izobrazbe. Za kliente je to nevarno, saj jih lahko neizobraženi, nestrokovni "strokovnjaki" spravijo še v hujšo stisko. 

27.07.2016 23:11
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   psihoterapija   zakonodaja   ministrstvo za zdravje   družinska terapija

Dober terapevt je tisti, ki se zaradi svojega poklica vedno sprašuje, si dovoli srečati z lastno ranljivostjo, prizna lastne rane, bolečine in tudi napake. Psihoterapevti so odlični, ko tudi sami izkusijo, kaj je to čustveni proces in ravno zato je osebna izkušnja psihoterapije in rasti v odnosih tako pomembna.

Slovenija pa je raj tudi za tuje samooklicane guruje, ki se predstavljajo kot različni terapevti. K nam se večkrat in zelo radi vračajo. O njih poročajo mediji, pri tem pa ne preverijo njihove izobrazbe, še manj možnosti supervizije. Tem gurujem Slovenci pustijo tudi nemalo denarja. Tako smo lahko o t.i. spolni terapevtki brali pred petimi leti v Mladini, kjer se je sicer novinar, ki je pisal o njej, vsaj delno zavedal problema: "V svetu, polnem šarlatanov, je novinarjeva dolžnost, da je do ezoterikov, ki računajo 225 dolarjev na uro, maksimalno sumničav. Ampak po dolgem druženju z njo si ne predstavljam, kako bi lahko dvomil v njeno modrost."

 

T.i. spolno terapevtko pa je pred nekaj dnevi predvajala celo nacionalka v eni svojih pogovornih oddaj. Nihče ne oporeka modrosti gospe, ki pravzaprav predava zanimive vsebine. Pri tem intenzivno uporablja alternativno medicino in alternativno duhovnost, kar pa ni psihoterapija, ampak alternativa. O njeni globlji strokovni izobrazbi, še manj pa o superviziji ne izvemo nič niti na njeni spletni strani. Vseeno pa je gospa v našem prostoru medijsko zanimiva že pet let, nihče pa se ne v tem času ni vprašal, koliko je bilo ljudi, ki so iskali pomoč pri njej, vendar je niso dobili. Psihoterapija gotovo ni edini zveličavni način okrevanja, toda prav je, da uporabniki vedo, h komu v resnici gredo.

 

 

Želja terapevtov po sodelovanju

 

Poleg zelo razširjene zmede in nestrokovnosti smo v Sloveniji tudi na psihoterapevtskem področju klišejsko razdrobljeni in ne zmoremo ravnati enotno. Kot da se ne bi vsi trudili v isto smer. Tudi med različnimi strokami (s tem mislim predvsem psihologe, psihiatre in psihoterapevte) še vedno poteka boj za prevlado, namesto povezovanja, kljub temu, da si slednjega močno želimo. Kljub usposobljenosti in trudom za napredek si pogosto ne dovolimo delovati povezano. Tako sta januarja letos Slovenska krovna zveza za psihoterapijo in Združenje psihoterapevtov Slovenije podpisala memorandum, s katerim bi dosegli zakonsko ureditev psihoterapevtske dejavnosti. Prejšnji teden pa so takšen dogovor podpisali še predstavniki treh fakultet: Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Sloveniji, predstavniki Zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti in predstavniki Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki trenutno edini izvajajo akademsko izobraževanje iz psihoterapije in svetovanja v Sloveniji. Dogovor so podpisali skupaj z Odprtim inštitutom za psihoterapijo, Zduženjem zakonskih družinskih terapevtov Slovenije in Združenjem za psihosocialno svetovanje in psihoterapijo Slovenije. Glede na to, da gre za enake želje tako akademikov kot že aktualnih psihoterapevtov, je nejasno, zakaj bi imeli težave s skupnim podpisom. Fakultetni programi ustrezajo standardom visokošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki jih nadzoruje in uveljavlja Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Fakultetni programi s tem zagotavljajo kvaliteto, saj morajo zadostiti številnim kriterijem, ki jih zahteva akreditacija programa. Kolegij fakultet in strokovnih združenj načrtuje naslednji posvet že septembra. Obe pobudi sta dober znak, da si psihoterapevti želijo spremembe, sodelovanja in povezovanja. Morda lahko v prihodnje upamo v skupno sodelovanje vseh omenjenih.

 

 

Nejasni interesi ministrstva za zdravje

 

Resorno ministrstvo za zdravje pri tej razdobljenosti le asistira. Z zakonom o psihoterapiji se jim namreč ne mudi, medtem pa trpijo nedolžni ljudje. "Terapevtov" je zato še več, le da so manj usposobljeni. Paradoks, ki spravlja v nevarnost najbolj ranljive. Komu to pravzaprav ustreza in česa se bojimo?

 

V Sloveniji imamo namreč malo terapevtov, ki znotraj drugih poklicev (psihološkega ali psihiatričnega) dobijo koncesije oziroma subvencije in so na tak način priznani iz strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). A ministrstvo za zdravje pri tem ne zmore opaziti posledice, porasta tako imenovanih samooklicanih terapevtov, ki jih je zaradi zakonske neurejenosti vsak dan več. Nujno je sestaviti zakon in ugotoviti, kdo zares ustreza standardom in končno priznati, da je psihoterapija samostojen poklic. Dobro bi bilo, če bi zgoraj omenjeni drugi poklici, ki so zakonsko že regulirani in podprti iz strani ZZZS podprli prizadevanja psihoterapevtov. Večje sodelovanje psihoterapevtov bi jim namreč lahko samo koristilo, olajšalo njihovo delo in povečalo njihovo učinkovitost. Tu tudi ni prostora za kakšno ogroženost, saj tudi psihoterapevti pri svojem delu pogosto nujno potrebujejo sodelovanje dobrih psihiatrov in (kliničnih) psihologov.

 

Edine večje spremembe na področju psihoterapije doslej so se dogajale v letih 2006-2010, ko je posebna delovna skupina na Ministrstvu za zdravje pripravila Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki predstavlja dobro osnovo. Gre za čas, ko so se zamenjali kar štirje ministri, ni pa povsem jasno, ali se je zataknilo pri Dorijanu Marušiču ali Tomažu Gantarju ali kje drugje. Od takrat o tem predlogu nismo več slišali. Prav tako ni jasno, kaj se bo dogajalo z delovno skupino – ali bo ta vključevala tudi akademsko sfero. Z ministrstva zaenkrat odgovarjajo le, da bo zakon o psihoterapiji urejen v sklopu novega zakona o zdravstveni dejavnosti - seveda pa ni jasno, kdaj to bo, če sploh zares bo. Na vprašanje, ali bo k sodelovanju ponovno povabljena kakšna delovna skupina, smo dobili le odgovor, da bodo "po vsej verjetnosti" povabljeni k sodelovanju "predstavniki s tega področja". Ministrstvo za zdravje nas tako ponovno pušča v dvomih, kdaj bo obravnavalo zakon in kdo bo pri tem sploh lahko sodeloval. Poraja se vprašanje, če ni morda tudi to še eno izmed področij, kjer sta klientelizem in korupcija tako razpredena, da jima strokovna usposobljenost ne pride do živega. Vse to je morda tudi posledica strahu pred spremembami, čeprav so te potrebne in bi si jih načeloma morali želeti vsi, tudi tisti naši kolegi z "zacementiranim" stažem, ki veljajo za nedotakljive avtoritete s tega področja...

 

 

Kaj je pametno vedeti?

 

Dokler pa država ne zagotovi transparentne zakonske podlage za psihoterapevtsko dejavnost, vsakemu, ki se odloča za terapijo, svetujem, da se ob srečanju s (samooklicanim) terapevtom preventivno seznani s sledečimi podatki:

1. kakšna je njegova izobrazba, ali je določena smer prepoznavna,

2. ali je vključen v proces supervizije,

3. ali kdaj sodeluje z drugimi terapevti in ali je vključen v terapevtsko združenje/zbornico,

4. ali poleg terapevtske dejavnosti klientu ponuja še druge storitve, ki jih izvaja sam, npr. masaže

5. ali ima jasno razvidno dejavnost (prek spletne strani, družbenih omrežij) in ali izdaja račune,

6. ali je njegov prostor primeren, izgled urejen,

7. ali ima profesionalni odnos (vikanje in sočuten, vendar razmejen odnos) in

8. ali zaupate svojim občutkom ob terapevtu (se ob njem počutite v redu, imate občutek, da je vaš terapevt dober).

 

Dober terapevt je tisti, ki se zaradi svojega poklica vedno sprašuje. Ki si dovoli srečati z lastno ranljivostjo, si prizna lastne rane, bolečine, pa tudi napake. Psihoterapevti so odlični, ko tudi sami izkusijo, kaj je to čustveni proces osebnostne rasti in ravno zato je osebna izkušnja psihoterapije in rasti v odnosih tako pomembna. Osebno izkušnjo psihoterapije bodoči terapevti pridobijo že v času študija. Ko posameznik prejme sočutje do svoje ranjenosti, se lahko srečuje z ranjenostjo drugih. Sočutje oziroma empatija je eden pomembnih dejavnikov terapevtskega procesa. Terapevt jo lahko ustrezno nudi, ko je lahko empatičen do sebe in ko pozna svoje lastne slepe pege.

 

 

Katja Knez Steinbuch je družinska terapevtka in direktorica Inštituta za družinsko terapijo Vita Bona. Več o tem na spletni strani www.druzinska-terapija.com.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.289
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.955
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.488
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.355
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.051
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.170
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 826
08/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.523
09/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 781
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 745