Razkrivamo

Danes je lahko pri nas psihoterapevt vsak šarlatan

Področje psihoterapevtske dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, čeprav številni terapevti že leta opozarjajo in svarijo pred posledicami. Po trenutni zakonodaji je namreč svetovalec ali terapevt v Sloveniji lahko kdorkoli. In tudi je marsikdo, brez osnovne izobrazbe. Za kliente je to nevarno, saj jih lahko neizobraženi, nestrokovni "strokovnjaki" spravijo še v hujšo stisko. 

27.07.2016 23:11
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   psihoterapija   zakonodaja   ministrstvo za zdravje   družinska terapija

Dober terapevt je tisti, ki se zaradi svojega poklica vedno sprašuje, si dovoli srečati z lastno ranljivostjo, prizna lastne rane, bolečine in tudi napake. Psihoterapevti so odlični, ko tudi sami izkusijo, kaj je to čustveni proces in ravno zato je osebna izkušnja psihoterapije in rasti v odnosih tako pomembna.

Slovenija pa je raj tudi za tuje samooklicane guruje, ki se predstavljajo kot različni terapevti. K nam se večkrat in zelo radi vračajo. O njih poročajo mediji, pri tem pa ne preverijo njihove izobrazbe, še manj možnosti supervizije. Tem gurujem Slovenci pustijo tudi nemalo denarja. Tako smo lahko o t.i. spolni terapevtki brali pred petimi leti v Mladini, kjer se je sicer novinar, ki je pisal o njej, vsaj delno zavedal problema: "V svetu, polnem šarlatanov, je novinarjeva dolžnost, da je do ezoterikov, ki računajo 225 dolarjev na uro, maksimalno sumničav. Ampak po dolgem druženju z njo si ne predstavljam, kako bi lahko dvomil v njeno modrost."

 

T.i. spolno terapevtko pa je pred nekaj dnevi predvajala celo nacionalka v eni svojih pogovornih oddaj. Nihče ne oporeka modrosti gospe, ki pravzaprav predava zanimive vsebine. Pri tem intenzivno uporablja alternativno medicino in alternativno duhovnost, kar pa ni psihoterapija, ampak alternativa. O njeni globlji strokovni izobrazbi, še manj pa o superviziji ne izvemo nič niti na njeni spletni strani. Vseeno pa je gospa v našem prostoru medijsko zanimiva že pet let, nihče pa se ne v tem času ni vprašal, koliko je bilo ljudi, ki so iskali pomoč pri njej, vendar je niso dobili. Psihoterapija gotovo ni edini zveličavni način okrevanja, toda prav je, da uporabniki vedo, h komu v resnici gredo.

 

 

Želja terapevtov po sodelovanju

 

Poleg zelo razširjene zmede in nestrokovnosti smo v Sloveniji tudi na psihoterapevtskem področju klišejsko razdrobljeni in ne zmoremo ravnati enotno. Kot da se ne bi vsi trudili v isto smer. Tudi med različnimi strokami (s tem mislim predvsem psihologe, psihiatre in psihoterapevte) še vedno poteka boj za prevlado, namesto povezovanja, kljub temu, da si slednjega močno želimo. Kljub usposobljenosti in trudom za napredek si pogosto ne dovolimo delovati povezano. Tako sta januarja letos Slovenska krovna zveza za psihoterapijo in Združenje psihoterapevtov Slovenije podpisala memorandum, s katerim bi dosegli zakonsko ureditev psihoterapevtske dejavnosti. Prejšnji teden pa so takšen dogovor podpisali še predstavniki treh fakultet: Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Sloveniji, predstavniki Zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti in predstavniki Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki trenutno edini izvajajo akademsko izobraževanje iz psihoterapije in svetovanja v Sloveniji. Dogovor so podpisali skupaj z Odprtim inštitutom za psihoterapijo, Zduženjem zakonskih družinskih terapevtov Slovenije in Združenjem za psihosocialno svetovanje in psihoterapijo Slovenije. Glede na to, da gre za enake želje tako akademikov kot že aktualnih psihoterapevtov, je nejasno, zakaj bi imeli težave s skupnim podpisom. Fakultetni programi ustrezajo standardom visokošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki jih nadzoruje in uveljavlja Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Fakultetni programi s tem zagotavljajo kvaliteto, saj morajo zadostiti številnim kriterijem, ki jih zahteva akreditacija programa. Kolegij fakultet in strokovnih združenj načrtuje naslednji posvet že septembra. Obe pobudi sta dober znak, da si psihoterapevti želijo spremembe, sodelovanja in povezovanja. Morda lahko v prihodnje upamo v skupno sodelovanje vseh omenjenih.

 

 

Nejasni interesi ministrstva za zdravje

 

Resorno ministrstvo za zdravje pri tej razdobljenosti le asistira. Z zakonom o psihoterapiji se jim namreč ne mudi, medtem pa trpijo nedolžni ljudje. "Terapevtov" je zato še več, le da so manj usposobljeni. Paradoks, ki spravlja v nevarnost najbolj ranljive. Komu to pravzaprav ustreza in česa se bojimo?

 

V Sloveniji imamo namreč malo terapevtov, ki znotraj drugih poklicev (psihološkega ali psihiatričnega) dobijo koncesije oziroma subvencije in so na tak način priznani iz strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). A ministrstvo za zdravje pri tem ne zmore opaziti posledice, porasta tako imenovanih samooklicanih terapevtov, ki jih je zaradi zakonske neurejenosti vsak dan več. Nujno je sestaviti zakon in ugotoviti, kdo zares ustreza standardom in končno priznati, da je psihoterapija samostojen poklic. Dobro bi bilo, če bi zgoraj omenjeni drugi poklici, ki so zakonsko že regulirani in podprti iz strani ZZZS podprli prizadevanja psihoterapevtov. Večje sodelovanje psihoterapevtov bi jim namreč lahko samo koristilo, olajšalo njihovo delo in povečalo njihovo učinkovitost. Tu tudi ni prostora za kakšno ogroženost, saj tudi psihoterapevti pri svojem delu pogosto nujno potrebujejo sodelovanje dobrih psihiatrov in (kliničnih) psihologov.

 

Edine večje spremembe na področju psihoterapije doslej so se dogajale v letih 2006-2010, ko je posebna delovna skupina na Ministrstvu za zdravje pripravila Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki predstavlja dobro osnovo. Gre za čas, ko so se zamenjali kar štirje ministri, ni pa povsem jasno, ali se je zataknilo pri Dorijanu Marušiču ali Tomažu Gantarju ali kje drugje. Od takrat o tem predlogu nismo več slišali. Prav tako ni jasno, kaj se bo dogajalo z delovno skupino – ali bo ta vključevala tudi akademsko sfero. Z ministrstva zaenkrat odgovarjajo le, da bo zakon o psihoterapiji urejen v sklopu novega zakona o zdravstveni dejavnosti - seveda pa ni jasno, kdaj to bo, če sploh zares bo. Na vprašanje, ali bo k sodelovanju ponovno povabljena kakšna delovna skupina, smo dobili le odgovor, da bodo "po vsej verjetnosti" povabljeni k sodelovanju "predstavniki s tega področja". Ministrstvo za zdravje nas tako ponovno pušča v dvomih, kdaj bo obravnavalo zakon in kdo bo pri tem sploh lahko sodeloval. Poraja se vprašanje, če ni morda tudi to še eno izmed področij, kjer sta klientelizem in korupcija tako razpredena, da jima strokovna usposobljenost ne pride do živega. Vse to je morda tudi posledica strahu pred spremembami, čeprav so te potrebne in bi si jih načeloma morali želeti vsi, tudi tisti naši kolegi z "zacementiranim" stažem, ki veljajo za nedotakljive avtoritete s tega področja...

 

 

Kaj je pametno vedeti?

 

Dokler pa država ne zagotovi transparentne zakonske podlage za psihoterapevtsko dejavnost, vsakemu, ki se odloča za terapijo, svetujem, da se ob srečanju s (samooklicanim) terapevtom preventivno seznani s sledečimi podatki:

1. kakšna je njegova izobrazba, ali je določena smer prepoznavna,

2. ali je vključen v proces supervizije,

3. ali kdaj sodeluje z drugimi terapevti in ali je vključen v terapevtsko združenje/zbornico,

4. ali poleg terapevtske dejavnosti klientu ponuja še druge storitve, ki jih izvaja sam, npr. masaže

5. ali ima jasno razvidno dejavnost (prek spletne strani, družbenih omrežij) in ali izdaja račune,

6. ali je njegov prostor primeren, izgled urejen,

7. ali ima profesionalni odnos (vikanje in sočuten, vendar razmejen odnos) in

8. ali zaupate svojim občutkom ob terapevtu (se ob njem počutite v redu, imate občutek, da je vaš terapevt dober).

 

Dober terapevt je tisti, ki se zaradi svojega poklica vedno sprašuje. Ki si dovoli srečati z lastno ranljivostjo, si prizna lastne rane, bolečine, pa tudi napake. Psihoterapevti so odlični, ko tudi sami izkusijo, kaj je to čustveni proces osebnostne rasti in ravno zato je osebna izkušnja psihoterapije in rasti v odnosih tako pomembna. Osebno izkušnjo psihoterapije bodoči terapevti pridobijo že v času študija. Ko posameznik prejme sočutje do svoje ranjenosti, se lahko srečuje z ranjenostjo drugih. Sočutje oziroma empatija je eden pomembnih dejavnikov terapevtskega procesa. Terapevt jo lahko ustrezno nudi, ko je lahko empatičen do sebe in ko pozna svoje lastne slepe pege.

 

 

Katja Knez Steinbuch je družinska terapevtka in direktorica Inštituta za družinsko terapijo Vita Bona. Več o tem na spletni strani www.druzinska-terapija.com.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.127
02/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.944
03/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.544
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.888
05/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.226
06/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.243
07/
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
Igor Vlačič
Ogledov: 971
08/
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
Milan Krek
Ogledov: 937
09/
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
Božo Cerar
Ogledov: 981
10/
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
Dragan Živadinov
Ogledov: 905