Razkrivamo

Danes je lahko pri nas psihoterapevt vsak šarlatan

Področje psihoterapevtske dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, čeprav številni terapevti že leta opozarjajo in svarijo pred posledicami. Po trenutni zakonodaji je namreč svetovalec ali terapevt v Sloveniji lahko kdorkoli. In tudi je marsikdo, brez osnovne izobrazbe. Za kliente je to nevarno, saj jih lahko neizobraženi, nestrokovni "strokovnjaki" spravijo še v hujšo stisko. 

27.07.2016 23:11
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   psihoterapija   zakonodaja   ministrstvo za zdravje   družinska terapija

Dober terapevt je tisti, ki se zaradi svojega poklica vedno sprašuje, si dovoli srečati z lastno ranljivostjo, prizna lastne rane, bolečine in tudi napake. Psihoterapevti so odlični, ko tudi sami izkusijo, kaj je to čustveni proces in ravno zato je osebna izkušnja psihoterapije in rasti v odnosih tako pomembna.

Slovenija pa je raj tudi za tuje samooklicane guruje, ki se predstavljajo kot različni terapevti. K nam se večkrat in zelo radi vračajo. O njih poročajo mediji, pri tem pa ne preverijo njihove izobrazbe, še manj možnosti supervizije. Tem gurujem Slovenci pustijo tudi nemalo denarja. Tako smo lahko o t.i. spolni terapevtki brali pred petimi leti v Mladini, kjer se je sicer novinar, ki je pisal o njej, vsaj delno zavedal problema: "V svetu, polnem šarlatanov, je novinarjeva dolžnost, da je do ezoterikov, ki računajo 225 dolarjev na uro, maksimalno sumničav. Ampak po dolgem druženju z njo si ne predstavljam, kako bi lahko dvomil v njeno modrost."

 

T.i. spolno terapevtko pa je pred nekaj dnevi predvajala celo nacionalka v eni svojih pogovornih oddaj. Nihče ne oporeka modrosti gospe, ki pravzaprav predava zanimive vsebine. Pri tem intenzivno uporablja alternativno medicino in alternativno duhovnost, kar pa ni psihoterapija, ampak alternativa. O njeni globlji strokovni izobrazbi, še manj pa o superviziji ne izvemo nič niti na njeni spletni strani. Vseeno pa je gospa v našem prostoru medijsko zanimiva že pet let, nihče pa se ne v tem času ni vprašal, koliko je bilo ljudi, ki so iskali pomoč pri njej, vendar je niso dobili. Psihoterapija gotovo ni edini zveličavni način okrevanja, toda prav je, da uporabniki vedo, h komu v resnici gredo.

 

 

Želja terapevtov po sodelovanju

 

Poleg zelo razširjene zmede in nestrokovnosti smo v Sloveniji tudi na psihoterapevtskem področju klišejsko razdrobljeni in ne zmoremo ravnati enotno. Kot da se ne bi vsi trudili v isto smer. Tudi med različnimi strokami (s tem mislim predvsem psihologe, psihiatre in psihoterapevte) še vedno poteka boj za prevlado, namesto povezovanja, kljub temu, da si slednjega močno želimo. Kljub usposobljenosti in trudom za napredek si pogosto ne dovolimo delovati povezano. Tako sta januarja letos Slovenska krovna zveza za psihoterapijo in Združenje psihoterapevtov Slovenije podpisala memorandum, s katerim bi dosegli zakonsko ureditev psihoterapevtske dejavnosti. Prejšnji teden pa so takšen dogovor podpisali še predstavniki treh fakultet: Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Sloveniji, predstavniki Zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti in predstavniki Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki trenutno edini izvajajo akademsko izobraževanje iz psihoterapije in svetovanja v Sloveniji. Dogovor so podpisali skupaj z Odprtim inštitutom za psihoterapijo, Zduženjem zakonskih družinskih terapevtov Slovenije in Združenjem za psihosocialno svetovanje in psihoterapijo Slovenije. Glede na to, da gre za enake želje tako akademikov kot že aktualnih psihoterapevtov, je nejasno, zakaj bi imeli težave s skupnim podpisom. Fakultetni programi ustrezajo standardom visokošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki jih nadzoruje in uveljavlja Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Fakultetni programi s tem zagotavljajo kvaliteto, saj morajo zadostiti številnim kriterijem, ki jih zahteva akreditacija programa. Kolegij fakultet in strokovnih združenj načrtuje naslednji posvet že septembra. Obe pobudi sta dober znak, da si psihoterapevti želijo spremembe, sodelovanja in povezovanja. Morda lahko v prihodnje upamo v skupno sodelovanje vseh omenjenih.

 

 

Nejasni interesi ministrstva za zdravje

 

Resorno ministrstvo za zdravje pri tej razdobljenosti le asistira. Z zakonom o psihoterapiji se jim namreč ne mudi, medtem pa trpijo nedolžni ljudje. "Terapevtov" je zato še več, le da so manj usposobljeni. Paradoks, ki spravlja v nevarnost najbolj ranljive. Komu to pravzaprav ustreza in česa se bojimo?

 

V Sloveniji imamo namreč malo terapevtov, ki znotraj drugih poklicev (psihološkega ali psihiatričnega) dobijo koncesije oziroma subvencije in so na tak način priznani iz strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). A ministrstvo za zdravje pri tem ne zmore opaziti posledice, porasta tako imenovanih samooklicanih terapevtov, ki jih je zaradi zakonske neurejenosti vsak dan več. Nujno je sestaviti zakon in ugotoviti, kdo zares ustreza standardom in končno priznati, da je psihoterapija samostojen poklic. Dobro bi bilo, če bi zgoraj omenjeni drugi poklici, ki so zakonsko že regulirani in podprti iz strani ZZZS podprli prizadevanja psihoterapevtov. Večje sodelovanje psihoterapevtov bi jim namreč lahko samo koristilo, olajšalo njihovo delo in povečalo njihovo učinkovitost. Tu tudi ni prostora za kakšno ogroženost, saj tudi psihoterapevti pri svojem delu pogosto nujno potrebujejo sodelovanje dobrih psihiatrov in (kliničnih) psihologov.

 

Edine večje spremembe na področju psihoterapije doslej so se dogajale v letih 2006-2010, ko je posebna delovna skupina na Ministrstvu za zdravje pripravila Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki predstavlja dobro osnovo. Gre za čas, ko so se zamenjali kar štirje ministri, ni pa povsem jasno, ali se je zataknilo pri Dorijanu Marušiču ali Tomažu Gantarju ali kje drugje. Od takrat o tem predlogu nismo več slišali. Prav tako ni jasno, kaj se bo dogajalo z delovno skupino – ali bo ta vključevala tudi akademsko sfero. Z ministrstva zaenkrat odgovarjajo le, da bo zakon o psihoterapiji urejen v sklopu novega zakona o zdravstveni dejavnosti - seveda pa ni jasno, kdaj to bo, če sploh zares bo. Na vprašanje, ali bo k sodelovanju ponovno povabljena kakšna delovna skupina, smo dobili le odgovor, da bodo "po vsej verjetnosti" povabljeni k sodelovanju "predstavniki s tega področja". Ministrstvo za zdravje nas tako ponovno pušča v dvomih, kdaj bo obravnavalo zakon in kdo bo pri tem sploh lahko sodeloval. Poraja se vprašanje, če ni morda tudi to še eno izmed področij, kjer sta klientelizem in korupcija tako razpredena, da jima strokovna usposobljenost ne pride do živega. Vse to je morda tudi posledica strahu pred spremembami, čeprav so te potrebne in bi si jih načeloma morali želeti vsi, tudi tisti naši kolegi z "zacementiranim" stažem, ki veljajo za nedotakljive avtoritete s tega področja...

 

 

Kaj je pametno vedeti?

 

Dokler pa država ne zagotovi transparentne zakonske podlage za psihoterapevtsko dejavnost, vsakemu, ki se odloča za terapijo, svetujem, da se ob srečanju s (samooklicanim) terapevtom preventivno seznani s sledečimi podatki:

1. kakšna je njegova izobrazba, ali je določena smer prepoznavna,

2. ali je vključen v proces supervizije,

3. ali kdaj sodeluje z drugimi terapevti in ali je vključen v terapevtsko združenje/zbornico,

4. ali poleg terapevtske dejavnosti klientu ponuja še druge storitve, ki jih izvaja sam, npr. masaže

5. ali ima jasno razvidno dejavnost (prek spletne strani, družbenih omrežij) in ali izdaja račune,

6. ali je njegov prostor primeren, izgled urejen,

7. ali ima profesionalni odnos (vikanje in sočuten, vendar razmejen odnos) in

8. ali zaupate svojim občutkom ob terapevtu (se ob njem počutite v redu, imate občutek, da je vaš terapevt dober).

 

Dober terapevt je tisti, ki se zaradi svojega poklica vedno sprašuje. Ki si dovoli srečati z lastno ranljivostjo, si prizna lastne rane, bolečine, pa tudi napake. Psihoterapevti so odlični, ko tudi sami izkusijo, kaj je to čustveni proces osebnostne rasti in ravno zato je osebna izkušnja psihoterapije in rasti v odnosih tako pomembna. Osebno izkušnjo psihoterapije bodoči terapevti pridobijo že v času študija. Ko posameznik prejme sočutje do svoje ranjenosti, se lahko srečuje z ranjenostjo drugih. Sočutje oziroma empatija je eden pomembnih dejavnikov terapevtskega procesa. Terapevt jo lahko ustrezno nudi, ko je lahko empatičen do sebe in ko pozna svoje lastne slepe pege.

 

 

Katja Knez Steinbuch je družinska terapevtka in direktorica Inštituta za družinsko terapijo Vita Bona. Več o tem na spletni strani www.druzinska-terapija.com.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.652
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.659
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.723
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.074
05/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.234
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.136
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.876
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.701
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.084
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.471