Razkrivamo

Danes je lahko pri nas psihoterapevt vsak šarlatan

Področje psihoterapevtske dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, čeprav številni terapevti že leta opozarjajo in svarijo pred posledicami. Po trenutni zakonodaji je namreč svetovalec ali terapevt v Sloveniji lahko kdorkoli. In tudi je marsikdo, brez osnovne izobrazbe. Za kliente je to nevarno, saj jih lahko neizobraženi, nestrokovni "strokovnjaki" spravijo še v hujšo stisko. 

27.07.2016 23:11
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   psihoterapija   zakonodaja   ministrstvo za zdravje   družinska terapija

Dober terapevt je tisti, ki se zaradi svojega poklica vedno sprašuje, si dovoli srečati z lastno ranljivostjo, prizna lastne rane, bolečine in tudi napake. Psihoterapevti so odlični, ko tudi sami izkusijo, kaj je to čustveni proces in ravno zato je osebna izkušnja psihoterapije in rasti v odnosih tako pomembna.

Slovenija pa je raj tudi za tuje samooklicane guruje, ki se predstavljajo kot različni terapevti. K nam se večkrat in zelo radi vračajo. O njih poročajo mediji, pri tem pa ne preverijo njihove izobrazbe, še manj možnosti supervizije. Tem gurujem Slovenci pustijo tudi nemalo denarja. Tako smo lahko o t.i. spolni terapevtki brali pred petimi leti v Mladini, kjer se je sicer novinar, ki je pisal o njej, vsaj delno zavedal problema: "V svetu, polnem šarlatanov, je novinarjeva dolžnost, da je do ezoterikov, ki računajo 225 dolarjev na uro, maksimalno sumničav. Ampak po dolgem druženju z njo si ne predstavljam, kako bi lahko dvomil v njeno modrost."

 

T.i. spolno terapevtko pa je pred nekaj dnevi predvajala celo nacionalka v eni svojih pogovornih oddaj. Nihče ne oporeka modrosti gospe, ki pravzaprav predava zanimive vsebine. Pri tem intenzivno uporablja alternativno medicino in alternativno duhovnost, kar pa ni psihoterapija, ampak alternativa. O njeni globlji strokovni izobrazbi, še manj pa o superviziji ne izvemo nič niti na njeni spletni strani. Vseeno pa je gospa v našem prostoru medijsko zanimiva že pet let, nihče pa se ne v tem času ni vprašal, koliko je bilo ljudi, ki so iskali pomoč pri njej, vendar je niso dobili. Psihoterapija gotovo ni edini zveličavni način okrevanja, toda prav je, da uporabniki vedo, h komu v resnici gredo.

 

 

Želja terapevtov po sodelovanju

 

Poleg zelo razširjene zmede in nestrokovnosti smo v Sloveniji tudi na psihoterapevtskem področju klišejsko razdrobljeni in ne zmoremo ravnati enotno. Kot da se ne bi vsi trudili v isto smer. Tudi med različnimi strokami (s tem mislim predvsem psihologe, psihiatre in psihoterapevte) še vedno poteka boj za prevlado, namesto povezovanja, kljub temu, da si slednjega močno želimo. Kljub usposobljenosti in trudom za napredek si pogosto ne dovolimo delovati povezano. Tako sta januarja letos Slovenska krovna zveza za psihoterapijo in Združenje psihoterapevtov Slovenije podpisala memorandum, s katerim bi dosegli zakonsko ureditev psihoterapevtske dejavnosti. Prejšnji teden pa so takšen dogovor podpisali še predstavniki treh fakultet: Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Sloveniji, predstavniki Zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti in predstavniki Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki trenutno edini izvajajo akademsko izobraževanje iz psihoterapije in svetovanja v Sloveniji. Dogovor so podpisali skupaj z Odprtim inštitutom za psihoterapijo, Zduženjem zakonskih družinskih terapevtov Slovenije in Združenjem za psihosocialno svetovanje in psihoterapijo Slovenije. Glede na to, da gre za enake želje tako akademikov kot že aktualnih psihoterapevtov, je nejasno, zakaj bi imeli težave s skupnim podpisom. Fakultetni programi ustrezajo standardom visokošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki jih nadzoruje in uveljavlja Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Fakultetni programi s tem zagotavljajo kvaliteto, saj morajo zadostiti številnim kriterijem, ki jih zahteva akreditacija programa. Kolegij fakultet in strokovnih združenj načrtuje naslednji posvet že septembra. Obe pobudi sta dober znak, da si psihoterapevti želijo spremembe, sodelovanja in povezovanja. Morda lahko v prihodnje upamo v skupno sodelovanje vseh omenjenih.

 

 

Nejasni interesi ministrstva za zdravje

 

Resorno ministrstvo za zdravje pri tej razdobljenosti le asistira. Z zakonom o psihoterapiji se jim namreč ne mudi, medtem pa trpijo nedolžni ljudje. "Terapevtov" je zato še več, le da so manj usposobljeni. Paradoks, ki spravlja v nevarnost najbolj ranljive. Komu to pravzaprav ustreza in česa se bojimo?

 

V Sloveniji imamo namreč malo terapevtov, ki znotraj drugih poklicev (psihološkega ali psihiatričnega) dobijo koncesije oziroma subvencije in so na tak način priznani iz strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). A ministrstvo za zdravje pri tem ne zmore opaziti posledice, porasta tako imenovanih samooklicanih terapevtov, ki jih je zaradi zakonske neurejenosti vsak dan več. Nujno je sestaviti zakon in ugotoviti, kdo zares ustreza standardom in končno priznati, da je psihoterapija samostojen poklic. Dobro bi bilo, če bi zgoraj omenjeni drugi poklici, ki so zakonsko že regulirani in podprti iz strani ZZZS podprli prizadevanja psihoterapevtov. Večje sodelovanje psihoterapevtov bi jim namreč lahko samo koristilo, olajšalo njihovo delo in povečalo njihovo učinkovitost. Tu tudi ni prostora za kakšno ogroženost, saj tudi psihoterapevti pri svojem delu pogosto nujno potrebujejo sodelovanje dobrih psihiatrov in (kliničnih) psihologov.

 

Edine večje spremembe na področju psihoterapije doslej so se dogajale v letih 2006-2010, ko je posebna delovna skupina na Ministrstvu za zdravje pripravila Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki predstavlja dobro osnovo. Gre za čas, ko so se zamenjali kar štirje ministri, ni pa povsem jasno, ali se je zataknilo pri Dorijanu Marušiču ali Tomažu Gantarju ali kje drugje. Od takrat o tem predlogu nismo več slišali. Prav tako ni jasno, kaj se bo dogajalo z delovno skupino – ali bo ta vključevala tudi akademsko sfero. Z ministrstva zaenkrat odgovarjajo le, da bo zakon o psihoterapiji urejen v sklopu novega zakona o zdravstveni dejavnosti - seveda pa ni jasno, kdaj to bo, če sploh zares bo. Na vprašanje, ali bo k sodelovanju ponovno povabljena kakšna delovna skupina, smo dobili le odgovor, da bodo "po vsej verjetnosti" povabljeni k sodelovanju "predstavniki s tega področja". Ministrstvo za zdravje nas tako ponovno pušča v dvomih, kdaj bo obravnavalo zakon in kdo bo pri tem sploh lahko sodeloval. Poraja se vprašanje, če ni morda tudi to še eno izmed področij, kjer sta klientelizem in korupcija tako razpredena, da jima strokovna usposobljenost ne pride do živega. Vse to je morda tudi posledica strahu pred spremembami, čeprav so te potrebne in bi si jih načeloma morali želeti vsi, tudi tisti naši kolegi z "zacementiranim" stažem, ki veljajo za nedotakljive avtoritete s tega področja...

 

 

Kaj je pametno vedeti?

 

Dokler pa država ne zagotovi transparentne zakonske podlage za psihoterapevtsko dejavnost, vsakemu, ki se odloča za terapijo, svetujem, da se ob srečanju s (samooklicanim) terapevtom preventivno seznani s sledečimi podatki:

1. kakšna je njegova izobrazba, ali je določena smer prepoznavna,

2. ali je vključen v proces supervizije,

3. ali kdaj sodeluje z drugimi terapevti in ali je vključen v terapevtsko združenje/zbornico,

4. ali poleg terapevtske dejavnosti klientu ponuja še druge storitve, ki jih izvaja sam, npr. masaže

5. ali ima jasno razvidno dejavnost (prek spletne strani, družbenih omrežij) in ali izdaja račune,

6. ali je njegov prostor primeren, izgled urejen,

7. ali ima profesionalni odnos (vikanje in sočuten, vendar razmejen odnos) in

8. ali zaupate svojim občutkom ob terapevtu (se ob njem počutite v redu, imate občutek, da je vaš terapevt dober).

 

Dober terapevt je tisti, ki se zaradi svojega poklica vedno sprašuje. Ki si dovoli srečati z lastno ranljivostjo, si prizna lastne rane, bolečine, pa tudi napake. Psihoterapevti so odlični, ko tudi sami izkusijo, kaj je to čustveni proces osebnostne rasti in ravno zato je osebna izkušnja psihoterapije in rasti v odnosih tako pomembna. Osebno izkušnjo psihoterapije bodoči terapevti pridobijo že v času študija. Ko posameznik prejme sočutje do svoje ranjenosti, se lahko srečuje z ranjenostjo drugih. Sočutje oziroma empatija je eden pomembnih dejavnikov terapevtskega procesa. Terapevt jo lahko ustrezno nudi, ko je lahko empatičen do sebe in ko pozna svoje lastne slepe pege.

 

 

Katja Knez Steinbuch je družinska terapevtka in direktorica Inštituta za družinsko terapijo Vita Bona. Več o tem na spletni strani www.druzinska-terapija.com.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
7
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.288
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.155
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.246
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.876
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 535
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608