Komentar

Kako finančni strokovnjaki brijejo norca iz nas in kako morda ob tem še uživajo

Vzemimo za primer najbolj aktualno situacijo, izrazito nasprotujoča si stališča oziroma spor glede preplačila sanacije državnih bank, o čemer je 19. julija odločalo Sodišče evropskih skupnosti: reakciji obeh strank v postopku na odločitev sta bili zelo zanimivi: oboji so namreč trdili, da je sodišče razsodilo v njihov prid!

31.07.2016 21:48
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   Banka Slovenije   mali delničarji   Sodišče evropskih skupnosti   Luksembourg   Boštjan Jazbec   Kristijan Verbič   Christoph Schmidt

Fotomontaža: Portal PLUS

"Spoštovanje predpisov bi bila pot do povrnitve izgubljenega zaupanja." (Christoph Schmidt)

Za uvod si bom izposodil stavek gospoda Iztoka Mirošiča v njegovem prispevku za Portal PLUS 3. julija letos: "Za odpravo krize je nujno bolj demokratično upravljanje. Da ne bi bil zgolj projekt politične elite, ki ga ne zna razložiti nezaupljivim državljanom..." Res? Poanta mojega današnjega komentarja je namreč sledeča: kaj pa, če ga t.i. politične elite ali t.i. finančni strokovnjaki preprosto nočejo razložiti? Kaj pa, če nimajo interesa, da bi bilo karkoli bolj jasno in preprosto?! Kaj pa, če jim koristi, da je vse skupaj zakrito v skrivnosti in če javnost v najboljšem primeru naleti na izjemno komplicirana pojasnjevanja, kot smo jim bili lahko že večkrat priče na Odmevih Televizije Slovenija?!

 

Predstavljajte si, da bi bilo vse v zvezi s financami preprosto in razumljivo vsakemu povprečno izobraženemu državljanu. Kaj bi počeli vsi ti t.i. finančni strokovnjaki? Pa bodimo malo bolj konkretni, celo malo bolj osebni, in upajmo, da pri imenovanih osebah ne bomo naleteli samo na jezo in užaljenost, ampak morda celo na kakšno preprosto pojasnilo. Da bodo ovrgli našo domnevo, da nočejo razložiti, da nočejo poenostaviti, ker ne bi potem imeli kaj početi. Ker, ja, res gre pri vsem skupaj za preprosto zaupanje. Ki pa nastane, ko je državljanu in davkoplačevalcu vsaj malo bolj razumljivo in jasno, kdo, kaj in zakaj s financami.

 

 

Ko sodišče odloči v korist obeh strank

 

Vzemimo za primer najbolj aktualno situacijo, in sicer izrazito nasprotujoča stališča oziroma spor dveh skupin t.i. finančnih strokovnjakov v zvezi s preplačilom sanacije naših državnih bank, o čemer je 19. julija že odločalo Sodišče evropskih skupnosti (Court of Justice of the European Communities) v Luksemburgu. Reakciji obeh strank v postopku na to odločitev sta bili iz perspektive navadnega državljana zelo zanimivi: oboji so namreč trdili, vsaj kolikor lahko zasledimo v medijih, da je sodišče razsodilo v njihov prid (!?). V ilustracijo spora pa navedimo samo en detajl, čeprav jih je bilo zaslediti veliko v zadnjih mesecih, ko so v soočenju leteli izrazi "banke so lagale" ali pa "ste namerno goljufali", kar se je dogajalo na Odmevih na TV Slovenija 22. decembra 2015 (vir).

 

Toda zdaj, po načelni odločitvi v Luksemburgu obe stranki izražata zadovoljstvo nad odločitvijo Sodišča evropskih skupnosti. Kaj naj si sedaj misli slovenski državljan? Ali mu je kaj bolj jasno in razumljivo, v čem je bistvo spora oziroma problem? Kot stalni sodelavec Portala PLUS sem uredništvu predlagal - in to je mojo pobudo tudi sprejelo -, da povabimo najbolj izstopajoča predstavnika ene in druge strani ter jim postavimo za začetek eno samo preprosto vprašanje. Upamo, da nam bo ob njunih odgovorih morda kaj bolj jasno. Predvsem pa pričakujemo, da bosta oba ovrgla našo glavno domnevo, češ da je t.i. finančnim strokovnjakom, pa naj stojijo še tako na dveh nasprotnih bregovih, na prvem mestu in v interesu edinole to, da je zadeva čim bolj komplicirana, zavita v skrivnosti. Celo to, da naj bi šlo za nekakšne državne tajnosti ali celo imuniteto pred policijsko preiskavo, smo slišali zadnje čase. Tega slednjega, da ima namreč nekdo imuniteto pred sodno preiskavo in da ne misli več sodelovati s policijo, doslej še nismo zasledili. Izjava je po svoje presenetljiva, saj prihaja iz ust tistega, ki nadzoruje finančne tokove v Sloveniji in na nek način odloča o našem skupnem denarju.

 

 

Sprašujemo Verbiča in Jazbeca

 

Skratka, če konkretiziramo: primeren predstavnik ene strani je po naši oceni gospod Kristjan Verbič kot predsednik Vseslovenskega Združenja Malih Delničarjev (VZMD), ki je bil na zgoraj omenjenem soočenju na Odmevih tudi dovolj oster, in ki ima, verjamemo, veliko znanja, posebej glede na vsa njegova mnogoštevilna svetovna popotovanja in kontakte na vseh kontinentih. Primeren predstavnik druge strani pa je po naši oceni fenomenalni gospod Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije. Da, to je tisti gospod, ki je fasciniral  slovensko javnost z izjavo, da Banka Slovenije ne bo več sodelovala s policijo.

 

Vprašanje za gospoda Verbiča in Jazbeca pa se glasi:

 

"Kateri pravni predpisi veljajo posebej za konkretni primer, o katerem je odločalo Sodišče evropskih skupnosti 19. julija letos (in bo o njem presojalo naše ustavno sodišče v kratkem)? Prosimo, če jih lahko naštejete."

 

Identično vprašanje, ki ga zastavljamo Kristijanu Verbiču in Boštjanu Jazbecu, pomeni poskus začetka poti za preseganje stanja, ugotovljenega v uvodu tega članka, govori pa o "nezaupljivih državljanih", ki jim institucije ne znajo ali nočejo razložiti, za kaj v konkretnem primeru gre. Če dobimo odgovor na osnovno vprašanje, bomo lahko nadaljevali z "razlaganjem nezaupljivim državljanom". Da je to res osnovno vprašanje, potrjuje tudi enostavni stavek Christopha Schmidta, vrhunskega nemškega finančnega strokovnjaka, ki ga je pred kratkim izrekel za časopis Rheinischen Post: "Regeltreue wäre ein Weg, um das verloren gegangene Vertrauen  wiederherzustellen", ali po naše: "Spoštovanje predpisov bi bila pot do povrnitve izgubljenega zaupanja." Enostavno, kajne?

 

Istočasno vabimo tudi vse, ki so se s polnim imenom oglašali na to temo, komentirali, objavljali članke (na primer gospoda Tadeja Kotnika in Alojza Ihana), da za začetek naše poti odgovorijo na prvo vprašanje (ali ga vsaj pokomentirajo). Seveda pa bomo veseli tudi vseh konstruktivnih anonimnežev, manj pa cinikov in "pišmevuhov".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562