Razkrivamo

Rusi prihajajo: Vse, kar morate vedeti o Vladimirju Putinu

Kaj je o kontroverznem, a tudi karizmatičnem ruskem predsedniku tik pred smrtjo izrekel Aleksander Litvinenko, bivši agent ruske obveščevalne službe FSB, naslednice zloglasne KGB? Kdo je Vladimir Putin, ki so ga v otroštvu klicali Putka, in kaj se skriva za tem jeklenim obrazom, za katerega ruski mediji trdijo, da pooseblja ponovno močno in veliko Rusijo, zahodni pa ga že desetletje demonizirajo?

30.07.2016 11:25
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Vladimir Putin   Rusija   KGB   Dresden   Moskva   Ruska kapelica

Foto: Huffington Post

Bolečina zaradi smrti dveh sinov je za gospo Putin pomenila toliko večjo skrb za edinca Vladimirja. Strah pred novo izgubo, pogosto odsotni oče in ljubeča, zaščitniška mati so determinirali bodočega ruskega predsednika. Strah je mati Marijo, ki je v času stalinizma prikrivala svojo religioznost, peljal tako daleč, da je tvegala vse in malega Vladimirja, ki so ga v otroštvu klicali Volodja in Putka, skrivaj krstila.

"Lahko vam bo uspelo utišati me, toda molk ima svojo ceno. Izkazali ste se za barbarskega in brezobzirnega človeka, kot so trdili tudi vaši najostrejši kritiki. Pokazali ste, da ne spoštujete življenja, svobode ali katere koli druge vrednote. Dokazali ste, da niste vredni svojega položaja, da ste nevredni zaupanja civiliziranih ljudi. Morda vam bo uspelo utišati enega človeka, toda kriki protestov po svetu bodo odmevali, gospod Putin, v vaših ušesih do konca vašega življenja", so bile besede, izrečene v dramatičnih okoliščinah. Na smrtni postelji jih je izrekel Aleksander Litvinenko, nekdanji agent ruske obveščevalne službe FSB, ki je pobegnil iz Moskve in dobil politični azil v Londonu, kjer je potem napisal dve knjigi o kremeljskih povezavah z rusko mafijo in zaroti z bombnimi napadi v ruskih mestih poleti 1999, kar je bil povod za vojaško intervencijo v Čečeniji. Kot vemo, je Litvinenko ves čas trdil, da si je Putin umazal roke tudi z umorom novinarke Ane Politkovske, ki je preiskovala ruske zločine v Čečeniji. Mesec po njeni smrti je Litvinenko hudo zbolel. Zastrupili so ga z radioaktivnim polonijem 210. Tik pred smrtjo je preklel Putina, o katerem je umorjena novinarka Politkovska napisala, da pod njegovim vodstvom Rusija ne bo mogla niti hliniti demokracije; vrnila se bo v preteklost, v čase politične zime, v sovjetsko obdobje.

 

Od smrti bo novembra letos minilo že deset let. Medtem je umrl še en glasen Putinov kritik, in sicer Boris Berezovski. Tudi on je živel v eksilu v Veliki Britaniji, kjer je preživel več poskusov atentata. 23. marca 2013 je umrl na svojem domu, kjer je storil samomor (z obešenjem). Kasnejša podrobna policijska preiskava ni potrdila sumov, da bi lahko šlo za umor. Vendar pa smrt Borisa Berezovskega nikoli ni bila 100% pojasnjena. Precej pozornosti je vzbudila tudi informacija, naj bi pred smrtjo poslal zasebno pismo Putinu in se mu opravičil. Vlogo kurirja naj bi opravil oligarh Roman Abramovič.

 

Zahodni mediji Putinu očitajo, da je brezobzirno obračunal z nasprotniki.

 

V času, ko so njegovi politični nasprotniki doma in na tujem obupovali nad usodo Rusije v rokah Putina, se je njegov položaj le še krepil. Sploh v zadnjih letih, ko je Rusija začela aktivno posegati tudi na mednarodno prizorišče in se vpletla v več vojaških konfliktov in intervencij. Vmes je bila gostiteljica zimskih olimpijskih iger v Sočiju, ki so pokazala dve plati največje države na svetu; na eni strani blišč in presežke moderne Rusije, ob katerih so ostrmeli celo obiskovalci iz Zahoda, na drugi pa netransparentno, takorekoč mafijsko poslovanje organizatorjev olimpijade, za katero ruski mediji še danes ne morejo natančno ugotoviti, koliko je v resnici stala. Toda mnogo usodnejše so ruske zunanjepolitične aktivnosti v tem obdobju; mislimo predvsem na aneksijo Krima in vpletenost v državljansko vojno v (vzhodni) Ukrajini ter Siriji, kjer je Rusija prvič po Afganistanu (1979) vojaško intervenirala v tujini. Kakšno je dejansko ozadje za Putinovo odločitev, da v imenu boja proti islamskim skrajnežem oziroma t.i. islamski državi nad Sirijo pošlje bojna letala in helikopterje, je težko reči, saj obstaja več razlag. Vsekakor pa velja tista, ki pravi, da je Vladimir Putin dokončno potrdil svoj sloves najvplivnejšega človeka na planetu.

 

 

Kako je Putka postal kagebejevec

 

Kdo je sploh ta človek, okoli katerega se spleta toliko zgodb? Je neokomunist, ki želi obnoviti Sovjetsko zvezo, katere propad je označil za največjo katastrofo 20. stoletja? Ne, na žalost evropskih in slovenskih levičarjev Putin do te ideologije goji kvečjemu pragmatični odnos: nekdanjo sovjetsko himno so na njegov predlog spremenili v rusko, spremenili pa so besedilo. Putina bi lahko označili kot nacionalista in zagovornika ideje močne države, v kateri je velik del gospodarstva pod nadzorom centralne oblasti, ki si jemlje pravico do omejevanja človekovih pravic, kadar je to pomembno. Poleg nacionalizma je Putin vsekakor tudi pristaš ideje ruskega neoimperializma, ki teži k obnovitvi stare slave (in velikosti!) nekdanje carske Rusije. Putinova vladavina vzbuja libido večini slabokrvnih evropskih politikov, ki bi radi živeli podobno, pa si ne upajo ali ne morejo. Ni naključje, da se je Putin dobro razumel z Berlusconijem, v zadnjem času tudi z Orbanom, in da ga s simpatijami gleda tudi Donald Trump.

 

Putinova uradna biografija se začne leta 7. oktobra 1952 v Leningradu. Tovarniškemu delavcu in nekdanjemu podmorničarju Vladimirju Spiridonoviču Putinu ter materi Mariji Ivanovni Šelmovi, čistilki in bolniški strežnici, se je rodil tretji otrok. Albert je umrl takoj po rojstvu, Viktor pa komaj dveleten zaradi davice med nemškim obleganjem Leningrada leta 1942. Nikoli niso izvedeli, kje je pokopan. Bolečina zaradi smrti dveh sinov je pomenila toliko večjo skrb za edinca Vladimirja. Strah pred novo izgubo, pogosto odsotni oče in ljubeča, zaščitniška mati so determinirali bodočega ruskega predsednika. Strah je mati Marijo, ki je v času stalinizma prikrivala svojo religioznost, peljal tako daleč, da je tvegala vse in malega Vladimirja, ki so ga v otroštvu klicali Volodja in Putka, skrivaj krstila.

 

Otroštvo in šolska leta mladega Putina razkrijeta pomanjkanje discipline v šoli in zelo povprečen uspeh, izstopata pa zanimanje za zgodovino in navdušenje nad nemščino. Telesno šibak otrok je vzljubil defenzivne borilne veščine in sanjal, da bo postal mornar ali pilot. Pri trinajstih je spoznal Anatolija Rahlina, svojega učitelja juda, ki ga bo treniral 15 let in postal njegov mentor. Učitelj in učenec ostaneta tako povezana, da ga Putin že dan po svoji inavguraciji za predsednika povabi v Kremelj na zasebno kosilo. Rahlin je za revijo Vanity Fair dejal: "Njegova mati je umrla, njegov oče je mrtev, jaz sem njegov drugi oče", je rekel Rahlin, ki je umrl avgusta 2013. Putin ni skrival globoke prizadetosti.

 

Odločitev za obveščevalno kariero mladi Putin sprejme v srednji šoli, kjer se intenzivno posveča treningu juda. Leta 1970 ga sprejmejo na leningrajsko pravno fakulteto, kjer spozna kasnejšega političnega mentorja Anatolija Sobčaka (umrl v čudnih okoliščinah leta 2000, uradno zaradi srčnega infarkta). Po koncu študija začne delati za KGB, kjer se izpopolnjuje za zunanjega obveščevalca. Glede na njegovo znanje nemščine ni dvoma, kam ga bodo poslali. Pred odhodom v NDR (Dresden) spozna stevardeso Ljudmilo Škrebnevo. Poročita se leta 1983 (junija 2013 sta se tudi formalno ločila, kajti Putin ima razmerje s skoraj trideset let mlajšo nekdanjo ritmično telovadko Alino Kabajevo, poslanko njegove stranke v dumi). Rodita se jima hčerki Maša (1985) in Katja (1986). Nujno zasebnost ruski mediji strogo spoštujejo. Katja hodi s sinom Putinovega dolgoletnega prijatelja, milijarderja Nikolaja Šamalova, ki je v bližini Sočija zgradil razkošno palačo, starejša Marija naj bi bila dekle nekega nizozemskega arhitekta.

 

Vladimir Putin in njegova poslanka Alina Kabajeva, zaradi katere se je ločil.

 

Od obveščevalca do premierja

 

Družina Putin je preživela v Dresdnu pet let. Vladimir Vladimirovič se hitro navadi na nemško pivo, med službenim časom zbira informacije. Njegovo delo ni niti razburljivo niti posebej pomembno. Uradno se kot podpolkovnik KGB z družino vrne v domovino leta 1990, ko je Sovjetska zveza v poslednjih vzdihljajih. Zahodni mediji so sicer našli fotografijo iz uradnega obiska ameriškega predsednika Ronalda Reagana v Moskvi leta 1988, na njej pa naj bi bil kagebejevec Putin oblečen kot turist...

 

Je turist na levi, označen z rdečim krogom, dejansko Putin?

 

Kakorkoli, po vrnitvi v domovino je bodoči premier in predsednik največje države na svetu nastopil mesto pomočnika dekana leningrajske univerze za mednarodno sodelovanje in postal svetovalec Anatolija Sobčaka, ki je bil leta 1991 prvi demokratično izvoljeni župana Sankt Peterburga. Putin se ukvarja s tujino z ekonomskimi odnosi s tujino in investicijami. Čez tri leta je Sobčakova desna roka, njegov namestnik. Ko župan izgubi volitve, Putinu telefonira Jelcinov svetovalec Anatolij Čubajs in ga povabi v Moskvo. Leta 1996 Putin postane drugi mož direktorata za upravljanje s predsednikovim premoženjem, naslednje leto pa namestnik vodje predsednikovega urada. V Kremlju se dobro počuti, z njim je zadovoljen tudi Boris Jelcin, ki ga julija 1998 imenuje za direktorja FSB. Leto kasneje mu ponudi mesto premierja. Nasledil bi neučinkovite predhodnike (Černomirdin, Kirijenko, Primakov, Stepašin). Putin sprejme, češ da mu je usoda ponudila priložnost, da reši Rusijo pred razpadom.

 

Že v prvih dneh se sooči s krizo na Kavkazu, kjer čečenski islamisti vdrejo v sosednji Dagestan. Putinove odločne reakcije so javnosti všeč: mirno izjavi, da bodo "čečenske ekstremiste pobijali tudi takrat, ko bodo na stranišču". A razmere niso nedolžne, saj v 2. čečenski vojni umre skoraj 10.000 vojakov in okoli 80.000 civilistov. Povod za intervencijo je serija bombnih napadov v ruskih mestih, ki jih oblasti pripišejo čečenskim teroristom, čeprav za to ni dovolj dokazov. Litvinenko in Politkovska sta dokazovala, da je za smrt 293 ljudi v resnici kriva FSB, ki naj bi na oblast pripeljala tudi Putina. O vpletenosti FSB so želeli razpravljati redki opozicijski poslanci v ruski dumi, vendar je ta sklenila, da se dokumenti, povezani z eksplozijami, zapečatijo za naslednjih 75 let. Trije poslanci, ki so zahtevali preiskavo, so umrli v sumljivih okoliščinah.

 

 

Predsednik brez omejitev

 

Zadnji dan leta 1999, med novoletnim nagovorom na državni televiziji ORT predsednik Boris Nikolajevič Jelcin šokira svet s svojim odstopom. Z dekretom začasno, do predsedniških volitev, preda oblast Vladimirju Putinu, ki mu v knjigi Prezidentskij maraton (Polnočni dnevnik) polaska: "Putina sem imel zares rad. Všeč so mi bile njegove reakcije, pripombe … bil je jasen in natančen."

 

Putin postane začasni predsednik in na volitvah maja 2000 zmaga s 53% že v prvem krogu. V inavguracijskem govoru pove, da ima sveto dolžnost, združiti rusko ljudstvo, ga strniti okoli jasnih ciljev in dolžnosti. Spomni, da imajo "eno domovino, eno ljudstvo in eno prihodnost". Že na začetku pokaže, koga si želi ob sebi in česa ne mara. Oligarhi, ki so bili vplivni v obdobju Jelcina, padejo v nemilost, če novemu vladarju ne izkažejo popolne lojalnosti; Boris Berezovski, ki se je nekoč obnašal kot lastnik Kremlja, je v strahu za življenje pobegnil v London; Mihail Hodorkovski, ki si prek svojih medijev smešil Putina, je obtožen poneverb, obsojen na dolgoletno zaporno kazen in poslan v taborišče v Sibirijo (Putin ga je po diplomatski iniciativi Hansa-Dietricha Genscherja konec leta 2013 pomilostil in pregnal v Nemčijo).

 

Ljubezen do narave in živali je pri Putinu videti pristna, zlasti pa je medijsko zelo všečna.

 

S Putinom ni šale. Svoboda tiska, ki je obstajala v času Jelcina, hitro zbledi. Novinarji umirajo pod streli neznanih atentatorjev. A javnost preganjanje nekaterih oligarhov pozdravlja. Neusmiljeni obračun s Čečeni Putinu prinese kar 71% podporo na volitvah leta 2004. Ker njegov drugi mandat pomeni več ukvarjanja z zunanjo politiko, Zahod na njegovo predsednikovanje gleda vedno bolj zadržano. Gorbačova, ki je pokopal Sovjetsko zvezo, so na Zahodu slavili in prezirali v domovini. Jelcina zaradi njegovih težav z alkoholom, ki so bile odsev vsesplošnega kaosa in družbenega razkroja obubožane Rusije, niso jemali resno. Putinov prihod pa pomeni začetek nelagodja; priznavajo mu, da je postavil domovino nazaj na noge, vendar opozarjajo na njegov avtokratski slog vladanja in diktatorske manire.

 

Javnost mu odpusti ceneno izigravanje ustavne omejitve dveh (zaporednih) predsedniških mandatov, kar Putin reši z angažiranjem Dmitrija Medvedova. Kot premier je Vladimir Vladimirovič sredi olimpijskih iger leta 2008 vojaško interveniral v Gruziji, kjer naj bi bili življenjsko ogroženi rusko govoreči provinci Južna Osetija in Abhazija, ki sta pred tem razglasili samostojnost in neodvisnost od Gruzije. Kljub grožnjam Zahoda se ne zgodi nič in Putina domači mediji ponovno slavijo kot velikega stratega.

 

Z Medvedovem je Putin spomladi 2012 zamenjal položaj; prepričljivo je zmagal na predsedniških volitvah in si zagotovil oblast še vsaj do leta 2020. Če upoštevamo, da je na prestolu že od leta 1999 in da je vseskozi najbolj priljubljeni ruski politik, potem lahko razumemo, zakaj so bile protivladne demonstracije v Moskvi leta 2011 in 2012 zanj tako neprijetne. Ustrašil se je, da bi protesti prešli v hujšo krizo, ki bi pripeljala do novih volitev ali celo izgube oblasti. Strah je tisti, ki Putina žene vse od otroštva dalje in ki je bil očiten tudi med protesti v Kijevu. Zaradi gospodarske krize je Putinova podpora začela strmo upadati, njegov mednarodni ugled je bil znova resno načet. Morda je računal, da si bo naklonjenost kupil z razkošnimi olimpijskimi igrami v Sočiju, ki so bile v marsičem njegov zasebni projekt, na svoj račun pa so prišli tudi njegovi najožji prijatelji, denimo poslovnež Arkadij Rotenberg, s katerim sta skupaj trenirala judo.

 

 

Nevaren avanturist?

 

Ukrajinska kriza je sprožila tudi medijsko vojno, v kateri Putinu niso prizanašali. Prevladala je ocena o megalomanu, ki želi obuditi nekdanji imperij in je za to pripravljen poteptati mednarodno pravo in suverenost držav. Zahodni mediji so ga okrivili za sestrelitev malezijskega letala že nekaj ur po dogodku, čeprav je komisija svoje delo končala šele leto dni kasneje, njeni izsledki pa niso prinesli dovolj nedvoumnih ugotovitev, da bi krivdo lahko pripisali ruskim upornikom, torej posredno tudi Putinu.

 

Putina z ameriško desnico oziroma republikanci povezuje tudi ljubezen do strelnega orožja.

 

Malo manj srdito ga Zahod napada zaradi intervencije v Siriji, kjer je po oceni mnogih dejansko odločilno pripomogel k uničenju Islamske države, do katere so Američani, Turki in Izraelci dolgo gojili nenavadno ambivalenten odnos. Vojaške operacije v Siriji, kjer ima Rusija tudi oporišča, so bile sicer omejene na letalske napade, poleg tega ni bilo nobenih indicev, da bi Putin nameraval še koga napasti. Zaradi tega se zdijo za lase prevlečene zgodbe o tem, da imamo v Kremlju norca, ki zaradi občutka ponižanosti, ki ga je bila Rusija s odnosih z Zahodom deležna več kot desetletje, razmišlja samo še o maščevanju.

 

Ali lahko Putina mirno in brez slabe vesti primerjamo s Hitlerjem, kar si je nekoč privoščil pokojni Otto von Habsburg, v zadnjem času pa Zbiegniew Brzezinski in Karel Schwarzenberg? Skoraj zagotovo ne. Je ruski predsednik diktator in psihopat? To so težke besede. Avtokrat gotovo je, psihopat pa ravno toliko kot kak evropski politik. Morda bi morali Evropejci naprej pomesti pred svojim pragom. To ni pragmatizem, ampak realizem. Ali kot pravi David Remnick, urednik revije New Yorker: "Putin je v svojem kontekstu, v svojem specifičnem mentalnem in političnem prostoru racionalen."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
23
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,518
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,825
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,590
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,905
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,042
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,701
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,354
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,160
09/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,943
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,113