Komentar

Slovenska dvojna igra z Rusi in Zahodom: lažno slovanstvo in politično licemerje

Očitna manipulacija z naravo Putinovega obiska je ponovno razgalila slovensko sprenevedanje. Zadrega je postala očitna v sredo, ko je iz Kremlja prišel uradni komunike z dikcijo, da Vladimir Putin prihaja v Slovenijo zaradi dveh razlogov: prvi je poklon ruskim žrtvam obeh vojn na slovenskih tleh, drugi pa je povsem običajni delovni obisk. To pa pomeni, da gre za uradni obisk.

29.07.2016 23:07
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Slovenija   Rusija   Vladimir Putin   KGB   diplomacija   Gallup   ZDA   Janez Lenarčič   Andrej Benedejčič

Foto: Wikimedia

Gallupove raziskave so pokazale, da sodimo med 10 držav, v katerih ljudje najbolj sovražijo ZDA. Skupaj z nami so Venezuela, Rusija, Iran, Belorusija, Pakistan, Tadžikistan, Palestina itd. Celo Srbi so bolj naklonjeni ZDA kot Slovenci.

 

Prihod ruskega predsednika Vladimirja Vladimiroviča Putina neizogibno se odpira vprašanje slovenske zunanje politike. V situaciji napetosti med ZDA in EU ter Rusijo oziroma med zvezo NATO in Rusijo si je slovenski državni vrh privoščil povabiti ruskega predsednika na obisk v Slovenijo. Kot opravičilo so našli razlog v tem, da se obeležuje 100 let od smrti ruskih vojnih ujetnikov v 1. svetovni vojni, ki jih je pod Vršičem pokopal snežni plaz. Govori se o 300 ruskih vojakih, čeprav bi bila zgodovinska dejstva lahko tudi malce drugačna, kajti prva svetovna vojna in Soška fronta sta bili grobišče številnih narodov. Zato vzbuja pozornost dejstvo, da smo se Slovenci odločili obeleževati le smrt sto, dvesto ali morda nekaj več ruskih ujetnikov, čeprav zgodovinska dejstva kažejo, da je takratna Rusija prek Anglije skupaj delovala v škodo slovenskih nacionalnih interesov. Očitno to za slovenski politični vrh ni pomembno. Kot ni pomembno, da v Galiciji leži na tisoče slovenskih vojakov, za njihova pozabljena grobišča pa skrbita avstrijska in poljska država.

 

 

Med največjimi antiamerikanisti

 

Kaj ruska prisotnost v "najbolj zahodni slovanski deželi" pomeni v geostrateškem pogledu? Predvsem se zdi logično nadaljevanje dejstva, da slovenska zunanja politika zgolj nadaljuje trend oddaljevanja od Zahoda; vsaj v tem primeru ne preseneča in ostaja zvesti svojemu kompasu, vsaj če upoštevamo rezultate opravljenih raziskav. Tako so Gallupove raziskave pokazale, da sodimo med 10 držav, v katerih ljudje najbolj sovražijo ZDA. Skupaj z nami so Venezuela, Rusija, Iran, Belorusija, Pakistan, Tadžikistan, Palestina itd.

 

Celo Srbi so bolj naklonjeni ZDA kot Slovenci.

 

Kakšno prijateljstvo želimo negovati z državo, ki flagrantno krši mednarodno pravo? Ne pozabimo, da je Rusija anektirala Krim, da je vojaško vključena v spopade v vzhodni Ukrajini, da je vojaško posredovala v Siriji, da krati človekove pravice svojim državljanom, da o pritiskih na medijsko svobodo ne govorimo. Rusija zadnje leto in pol grozi tudi našim zaveznicam v zvezi NATO – baltskim državam. Pogosto pozabljamo na pomen mednarodnega prava, kar je sramotno za takšno državo, kakršna je Slovenija, ki je nastala zato, ker se je nanj sklicevala in zaradi tega dosegla tudi mednarodno subjektiviteto. Prav to nas bi moralo utrjevati v prepričanju, da je potrebno ohraniti načelno držo, ko gre za mednarodno pravo, kajti to ščiti predvsem majhne države.

 

Pretiravanje z Rusi in Rusijo je postalo v Sloveniji nacionalni šport družbenih elit. Zastavlja se vprašanje, ali gre za (lažno) slovanstvo ali politično licemerje. Tudi ko pogledamo kazalce blagovne menjave, nam pokažejo realno sliko, da namreč danes skoraj več kot z Rusijo ustvarimo blagovne menjave ustvarimo s Srbijo. Iz največje države na svetu uvažamo v glavnem plin (energente), izvažamo pa farmacevtske izdelke. Rusija je poleg tega velika izvoznica kratenja človekovih pravic, umorov novinarjev, kršitev mednarodnega prava in sumljivega kapitala, kar so zahodni mediji v minulih letih precej odkrito pripisovali Putinu in njegovim nekdanjim KGB-jevskim prijateljem. Ta sumljivi kapital se na Zahodu legalizira kot zahodni kapital in kasneje investira drugod po svetu. Tudi na Zahodnem Balkanu kot švicarski, britanski ali kakšen drug kapital. Dejansko pa gre za umazani ruski denar. Najboljši primer za plasiranje tega kapitala je Črna gora, ki je dodobra ekonomsko uničena prav zaradi tega ruskega kapitala. Nekaj skupnega slovenskim in ruskim družbenim elitam, ki kontrolirajo državo, je to, da sta nastali iz nekdanjega režima in v določeni meri tudi iz bivšega varnostnega sektorja. Temu zato posledično sledi relativno visoka raven kriminala in korupcije.

 

Ruski človek v Cerarjevem kabinetu?

 

Slovenska javnost verjetno ne ve, da je podoba naše države onstran Atlantika precej drugačna od tiste, ki jo doma ustvarjajo oblikovalci javnega mnenja. Ne glede na to, da smo že več kot desetletje polnopravna članica EU in zveze NATO, smo se v zadnjem času znašli v svojevrstni "izolaciji". Pozorni opazovalec bo takoj vedel, o čem pišem: možno je opaziti, da je obiskov na najvišji ravni sicer kar nekaj, ni pa tudi srečanj na najvišji ravni. To je najbolj očitno za Cerarjevo vlado. Ni možno zaslediti uradne informacije, da bi se aktualni slovenski premier Miro Cerar srečal s kakšnim najvišjim predstavnikom ameriške administracije. Celo ko je šel decembra lani na obisk v ZDA, je bil tam v glavnem v vlogi nekakšnega državnega komercialista in obiskal nekaj multinacionalk. Ni pa bilo srečanja niti z ameriškimi politiki slovenskega rodu, kaj šele s predstavniki ameriške administracije. Ponavadi je mesec september idealen za različna dvostranska srečanja (bilaterala) ob robu rednega zasedanja Generalne skupščine OZN. Največji zunanjepolitični dosežek premiera Cerarja ob lanskoletnem sodelovanju v OZN, je bilo zgodovinsko srečanje s premierjem Butana in napoved sodelovanja v segmentu lesa in lesne industrije.

 

Ne pozabimo, da EU kot mirovni projekt ne bi nastala brez močne podpore ZDA, ki je še vedno edina svetovna supersila. Majhna država kot je Slovenija zagotovo ima interes razvijati odlične odnose z ZDA. Poznavalci pravijo, da je za Slovenijo strateškega pomena razvijati čezatlantsko zavezništvo. Celo v neformalnih pogovorih se pogosto sliši, da si je na globalni ravni pomembneje zagotoviti ameriško podporo, kot pa imeti ruski denar. Poleg tega zdaj ruskega denarja tako ali tako ni več na pretek, ker se država nahaja v težki gospodarski krizi, posledice sankcij se v Rusiji že konkretno čutijo, nizke cene energentov so državo še dodatno oslabile.

 

Pred nekaj leti so v Bruslju odmevale hude obtožbe na račun slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO - to je bil Andrej Benedejčič -, češ da naj bi vohunil za Rusijo. Pred kratkim je Cerarjev kabinet zapustil Janez Lenarčič, ki je prej več let služboval v Varšavi. V obveščevalnih krogih pravijo, da je poljska prestolnica top destinacija ruskih obveščevalcev, ki so posebej pozorni na veleposlanike članic zveze NATO. Čeprav si je to zelo želel, ambasador Lenarčič le ni zasedel veleposlaniškega stolčka v Washingtonu. Slišati je, da so bili namigi Američanov, da ga ne želijo tam, več kot očitni.

 

Premier Cerar želi na vsak način okrepiti odnose z ZDA, vendar pa mu to ne uspeva. Nedavni več kot triurni pogovor z ameriškim generalom slovenskih korenin Frenkom Gorencem ni bil tako uspešen, da bi prinesel napredek. Morda pa je naš premier pozabil, da so ZDA kljub vsem (ne)upravičenim kritikam demokratična država in da generali tam ne vodijo politike, pač pa izpolnjujejo ukaze politike. Združene države niso Mjanmar, kje je vloga generalov povsem drugačna.

 

 

Performans za Danila Türka

 

Do kod in kam sega nespamet slovenske politike, kaže namera slovenskega državnega vodstva, da danes med obiskov poskuš prepričati Putina, da bi Rusija podprla kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja OZN. Dejansko pa prav njegova (samo)kandidatura in spomini na nič kaj bleščeči Türkov performans v Združenih narodih potrjujejo nezavidljiv doseg slovenske zunanje politike. Težava je v tem, da se domači javnosti poskuša predstaviti popolnoma drugačna resnica, ki pa je dejansko v primeru volitev (novega) generalnega sekretarja OZN ena sama - in to je, da ga izbira predvsem pet stalnih članic Varnostnega sveta. Tam pa imajo seveda največji vpliv ZDA, ki skoraj četrtinsko financirajo OZN. Türkov osebni značaj in (samo)kandidatura nista dobra popotnica za ta položaj, nič pa ne koristi niti totalna razklanost na notranjepolitičnem prizorišču glede Türkove (samo)kandidature. Na koncu zadnjega glasovanja se v Varnostnem svetu v škatlo vržejo kartice z imeni kandidatov ali kandidatk, ki jih stalne članice ne želijo za generalnega sekretarja. Kdo ne mara koga, se ne ve nikoli. Zelo verjetno pa je, da prva glasovanja (na katerih naj bi Türk zelo dobro kotiral - na zadnjem glasovanju je zasedel drugi mesto) ne pomenijo ničesar in bo na koncu izvoljen nekdo, ki danes sploh ne velja za favorita. Kandidat, ki mu ne bo uspelo s kandidaturo za generalnega sekretarja, bo utrpel osebni poraz in ga čaka konec politične kariere. Za Türka je to veljalo že odkar mu ni uspela predsedniška reelekcija, vendar pa gre tokrat za poraz večji dimenzij - za blamažo cele države. Kdo bo odgovoren za to?

 

 

Status privilegirane nacije v sodelovanju z Rusijo!

 

Fetišizacija obiska Vladimirja Putina izhaja iz predpostavke, da bo Slovenija ekonomsko profitirala v prihodnjem sodelovanju z Rusijo. Namerno pa se prikriva dejstvo, da smo polnopravni člani EU in da se Rusija dogovarja za svoje sodelovanje z EU kot celoto. Zaradi tega je bil tudi vsako leto vrh EU-Rusija. Zato ni možno, da bi imela Slovenija ali katerikoli država članica EU status privilegirane nacije v trgovini z Rusko federacijo. Spet imamo opravka z zavajanjem javnosti. Izkupiček tega poletnega kupčkanja s Putinom bo torej enak nič. Slovenska politika je z obiskom Putina kvečjemu potrdila moralno bedo in veliko mero licemerja. Posledice tega obiska pa bomo (ob)čutili v prihodnje. Sploh v primeru zmage Donalda Trumpa.

 

 

Pripis uredništva: zaradi številnih odzivov na zgornji prispevek želimo pojasniti, da je avtor visok državni uradnik, ki ima vpogled v zakulisno dogajanje, vendar se zaradi zaščite svoje osebne in poklicne integritete ni želel javno izpostaviti. Da bi se izognili uporabi psevdonima - če ste opazili, se Kizo kot prototip takšnega psevdonima že nekaj časa ne pojavlja več na Portalu PLUS -, smo prispevek gospoda B. podpisali kot "uredništvo".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.346
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.498
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.467
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.539
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.145
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.190
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.690
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 771
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.752
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.817