Komentar

Slovenska dvojna igra z Rusi in Zahodom: lažno slovanstvo in politično licemerje

Očitna manipulacija z naravo Putinovega obiska je ponovno razgalila slovensko sprenevedanje. Zadrega je postala očitna v sredo, ko je iz Kremlja prišel uradni komunike z dikcijo, da Vladimir Putin prihaja v Slovenijo zaradi dveh razlogov: prvi je poklon ruskim žrtvam obeh vojn na slovenskih tleh, drugi pa je povsem običajni delovni obisk. To pa pomeni, da gre za uradni obisk.

29.07.2016 23:07
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Slovenija   Rusija   Vladimir Putin   KGB   diplomacija   Gallup   ZDA   Janez Lenarčič   Andrej Benedejčič

Foto: Wikimedia

Gallupove raziskave so pokazale, da sodimo med 10 držav, v katerih ljudje najbolj sovražijo ZDA. Skupaj z nami so Venezuela, Rusija, Iran, Belorusija, Pakistan, Tadžikistan, Palestina itd. Celo Srbi so bolj naklonjeni ZDA kot Slovenci.

 

Prihod ruskega predsednika Vladimirja Vladimiroviča Putina neizogibno se odpira vprašanje slovenske zunanje politike. V situaciji napetosti med ZDA in EU ter Rusijo oziroma med zvezo NATO in Rusijo si je slovenski državni vrh privoščil povabiti ruskega predsednika na obisk v Slovenijo. Kot opravičilo so našli razlog v tem, da se obeležuje 100 let od smrti ruskih vojnih ujetnikov v 1. svetovni vojni, ki jih je pod Vršičem pokopal snežni plaz. Govori se o 300 ruskih vojakih, čeprav bi bila zgodovinska dejstva lahko tudi malce drugačna, kajti prva svetovna vojna in Soška fronta sta bili grobišče številnih narodov. Zato vzbuja pozornost dejstvo, da smo se Slovenci odločili obeleževati le smrt sto, dvesto ali morda nekaj več ruskih ujetnikov, čeprav zgodovinska dejstva kažejo, da je takratna Rusija prek Anglije skupaj delovala v škodo slovenskih nacionalnih interesov. Očitno to za slovenski politični vrh ni pomembno. Kot ni pomembno, da v Galiciji leži na tisoče slovenskih vojakov, za njihova pozabljena grobišča pa skrbita avstrijska in poljska država.

 

 

Med največjimi antiamerikanisti

 

Kaj ruska prisotnost v "najbolj zahodni slovanski deželi" pomeni v geostrateškem pogledu? Predvsem se zdi logično nadaljevanje dejstva, da slovenska zunanja politika zgolj nadaljuje trend oddaljevanja od Zahoda; vsaj v tem primeru ne preseneča in ostaja zvesti svojemu kompasu, vsaj če upoštevamo rezultate opravljenih raziskav. Tako so Gallupove raziskave pokazale, da sodimo med 10 držav, v katerih ljudje najbolj sovražijo ZDA. Skupaj z nami so Venezuela, Rusija, Iran, Belorusija, Pakistan, Tadžikistan, Palestina itd.

 

Celo Srbi so bolj naklonjeni ZDA kot Slovenci.

 

Kakšno prijateljstvo želimo negovati z državo, ki flagrantno krši mednarodno pravo? Ne pozabimo, da je Rusija anektirala Krim, da je vojaško vključena v spopade v vzhodni Ukrajini, da je vojaško posredovala v Siriji, da krati človekove pravice svojim državljanom, da o pritiskih na medijsko svobodo ne govorimo. Rusija zadnje leto in pol grozi tudi našim zaveznicam v zvezi NATO – baltskim državam. Pogosto pozabljamo na pomen mednarodnega prava, kar je sramotno za takšno državo, kakršna je Slovenija, ki je nastala zato, ker se je nanj sklicevala in zaradi tega dosegla tudi mednarodno subjektiviteto. Prav to nas bi moralo utrjevati v prepričanju, da je potrebno ohraniti načelno držo, ko gre za mednarodno pravo, kajti to ščiti predvsem majhne države.

 

Pretiravanje z Rusi in Rusijo je postalo v Sloveniji nacionalni šport družbenih elit. Zastavlja se vprašanje, ali gre za (lažno) slovanstvo ali politično licemerje. Tudi ko pogledamo kazalce blagovne menjave, nam pokažejo realno sliko, da namreč danes skoraj več kot z Rusijo ustvarimo blagovne menjave ustvarimo s Srbijo. Iz največje države na svetu uvažamo v glavnem plin (energente), izvažamo pa farmacevtske izdelke. Rusija je poleg tega velika izvoznica kratenja človekovih pravic, umorov novinarjev, kršitev mednarodnega prava in sumljivega kapitala, kar so zahodni mediji v minulih letih precej odkrito pripisovali Putinu in njegovim nekdanjim KGB-jevskim prijateljem. Ta sumljivi kapital se na Zahodu legalizira kot zahodni kapital in kasneje investira drugod po svetu. Tudi na Zahodnem Balkanu kot švicarski, britanski ali kakšen drug kapital. Dejansko pa gre za umazani ruski denar. Najboljši primer za plasiranje tega kapitala je Črna gora, ki je dodobra ekonomsko uničena prav zaradi tega ruskega kapitala. Nekaj skupnega slovenskim in ruskim družbenim elitam, ki kontrolirajo državo, je to, da sta nastali iz nekdanjega režima in v določeni meri tudi iz bivšega varnostnega sektorja. Temu zato posledično sledi relativno visoka raven kriminala in korupcije.

 

Ruski človek v Cerarjevem kabinetu?

 

Slovenska javnost verjetno ne ve, da je podoba naše države onstran Atlantika precej drugačna od tiste, ki jo doma ustvarjajo oblikovalci javnega mnenja. Ne glede na to, da smo že več kot desetletje polnopravna članica EU in zveze NATO, smo se v zadnjem času znašli v svojevrstni "izolaciji". Pozorni opazovalec bo takoj vedel, o čem pišem: možno je opaziti, da je obiskov na najvišji ravni sicer kar nekaj, ni pa tudi srečanj na najvišji ravni. To je najbolj očitno za Cerarjevo vlado. Ni možno zaslediti uradne informacije, da bi se aktualni slovenski premier Miro Cerar srečal s kakšnim najvišjim predstavnikom ameriške administracije. Celo ko je šel decembra lani na obisk v ZDA, je bil tam v glavnem v vlogi nekakšnega državnega komercialista in obiskal nekaj multinacionalk. Ni pa bilo srečanja niti z ameriškimi politiki slovenskega rodu, kaj šele s predstavniki ameriške administracije. Ponavadi je mesec september idealen za različna dvostranska srečanja (bilaterala) ob robu rednega zasedanja Generalne skupščine OZN. Največji zunanjepolitični dosežek premiera Cerarja ob lanskoletnem sodelovanju v OZN, je bilo zgodovinsko srečanje s premierjem Butana in napoved sodelovanja v segmentu lesa in lesne industrije.

 

Ne pozabimo, da EU kot mirovni projekt ne bi nastala brez močne podpore ZDA, ki je še vedno edina svetovna supersila. Majhna država kot je Slovenija zagotovo ima interes razvijati odlične odnose z ZDA. Poznavalci pravijo, da je za Slovenijo strateškega pomena razvijati čezatlantsko zavezništvo. Celo v neformalnih pogovorih se pogosto sliši, da si je na globalni ravni pomembneje zagotoviti ameriško podporo, kot pa imeti ruski denar. Poleg tega zdaj ruskega denarja tako ali tako ni več na pretek, ker se država nahaja v težki gospodarski krizi, posledice sankcij se v Rusiji že konkretno čutijo, nizke cene energentov so državo še dodatno oslabile.

 

Pred nekaj leti so v Bruslju odmevale hude obtožbe na račun slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO - to je bil Andrej Benedejčič -, češ da naj bi vohunil za Rusijo. Pred kratkim je Cerarjev kabinet zapustil Janez Lenarčič, ki je prej več let služboval v Varšavi. V obveščevalnih krogih pravijo, da je poljska prestolnica top destinacija ruskih obveščevalcev, ki so posebej pozorni na veleposlanike članic zveze NATO. Čeprav si je to zelo želel, ambasador Lenarčič le ni zasedel veleposlaniškega stolčka v Washingtonu. Slišati je, da so bili namigi Američanov, da ga ne želijo tam, več kot očitni.

 

Premier Cerar želi na vsak način okrepiti odnose z ZDA, vendar pa mu to ne uspeva. Nedavni več kot triurni pogovor z ameriškim generalom slovenskih korenin Frenkom Gorencem ni bil tako uspešen, da bi prinesel napredek. Morda pa je naš premier pozabil, da so ZDA kljub vsem (ne)upravičenim kritikam demokratična država in da generali tam ne vodijo politike, pač pa izpolnjujejo ukaze politike. Združene države niso Mjanmar, kje je vloga generalov povsem drugačna.

 

 

Performans za Danila Türka

 

Do kod in kam sega nespamet slovenske politike, kaže namera slovenskega državnega vodstva, da danes med obiskov poskuš prepričati Putina, da bi Rusija podprla kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja OZN. Dejansko pa prav njegova (samo)kandidatura in spomini na nič kaj bleščeči Türkov performans v Združenih narodih potrjujejo nezavidljiv doseg slovenske zunanje politike. Težava je v tem, da se domači javnosti poskuša predstaviti popolnoma drugačna resnica, ki pa je dejansko v primeru volitev (novega) generalnega sekretarja OZN ena sama - in to je, da ga izbira predvsem pet stalnih članic Varnostnega sveta. Tam pa imajo seveda največji vpliv ZDA, ki skoraj četrtinsko financirajo OZN. Türkov osebni značaj in (samo)kandidatura nista dobra popotnica za ta položaj, nič pa ne koristi niti totalna razklanost na notranjepolitičnem prizorišču glede Türkove (samo)kandidature. Na koncu zadnjega glasovanja se v Varnostnem svetu v škatlo vržejo kartice z imeni kandidatov ali kandidatk, ki jih stalne članice ne želijo za generalnega sekretarja. Kdo ne mara koga, se ne ve nikoli. Zelo verjetno pa je, da prva glasovanja (na katerih naj bi Türk zelo dobro kotiral - na zadnjem glasovanju je zasedel drugi mesto) ne pomenijo ničesar in bo na koncu izvoljen nekdo, ki danes sploh ne velja za favorita. Kandidat, ki mu ne bo uspelo s kandidaturo za generalnega sekretarja, bo utrpel osebni poraz in ga čaka konec politične kariere. Za Türka je to veljalo že odkar mu ni uspela predsedniška reelekcija, vendar pa gre tokrat za poraz večji dimenzij - za blamažo cele države. Kdo bo odgovoren za to?

 

 

Status privilegirane nacije v sodelovanju z Rusijo!

 

Fetišizacija obiska Vladimirja Putina izhaja iz predpostavke, da bo Slovenija ekonomsko profitirala v prihodnjem sodelovanju z Rusijo. Namerno pa se prikriva dejstvo, da smo polnopravni člani EU in da se Rusija dogovarja za svoje sodelovanje z EU kot celoto. Zaradi tega je bil tudi vsako leto vrh EU-Rusija. Zato ni možno, da bi imela Slovenija ali katerikoli država članica EU status privilegirane nacije v trgovini z Rusko federacijo. Spet imamo opravka z zavajanjem javnosti. Izkupiček tega poletnega kupčkanja s Putinom bo torej enak nič. Slovenska politika je z obiskom Putina kvečjemu potrdila moralno bedo in veliko mero licemerja. Posledice tega obiska pa bomo (ob)čutili v prihodnje. Sploh v primeru zmage Donalda Trumpa.

 

 

Pripis uredništva: zaradi številnih odzivov na zgornji prispevek želimo pojasniti, da je avtor visok državni uradnik, ki ima vpogled v zakulisno dogajanje, vendar se zaradi zaščite svoje osebne in poklicne integritete ni želel javno izpostaviti. Da bi se izognili uporabi psevdonima - če ste opazili, se Kizo kot prototip takšnega psevdonima že nekaj časa ne pojavlja več na Portalu PLUS -, smo prispevek gospoda B. podpisali kot "uredništvo".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,098
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,106
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,060
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,249
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,751
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,132
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 990
08/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 740
09/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,653
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,203