Komentar

Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec

Zaradi aktualnosti ponovno objavljamo komentar Boštjana M. Zupančiča, ki je sicer na portalu+ premiero doživel že 1. avgusta 2016. Kot je kasneje pojasnil profesor Zupančič, je moral taisti prispevek o bioloških naslednikih nekdanje "udbovske elite" portal Siol.net kasneje umakniti s spleta. No, na portalu+ ga v skladu s svojo svobodno in neodvisno uredniško politiko brez strahu ali kakšnih drugih zadržkov ponovno objavljamo, da bi ga lahko prebralo in delilo čim več ljudi. Ob tej priložnosti za prihodnji konec tedna napovedujemo nov prispevek dr. Boštjana M. Zupančiča. 

01.08.2016 20:09
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   Boštjan M. Zupančič   Udba   Slovenija   lustracija   Nemčija   Jung   Freud   nezavedno   krivda

Foto: arhiv Portala PLUS

Slovenija ima ta problem preteklosti, ki nikoli ni bila preventilirana –, kot je bil to primer v Nemčiji. Tam Nemcem Hollywood in drugi že vsa leta po drugi svetovni vojni v kožo vtirajo njihovo neprimerljivo krivdo; niso jim dovolili, da bi svoja hudodelstva pometli pod preprogo nezavednega.

Drugje sem že pisal o "avantgardnem sindromu" (vir) in "samoupravičenju" (self-entitlement, vir), ko pa govorimo o otrokih bivših udbovcev, se ti dve patologiji združita v eno. Pred kratkim sem imel bližnje srečanje z neko funkcionarko, ki se je spočetka obnašala benigno-dobronamerno, potem pa se je v zraku obrnila v svoje nasprotje – in postala agresivno-arogantna: takorekoč dvojna osebnost ali clivage, kot temu pravijo Francozi. Njena mati je bila v bivši hierarhiji visoko; seveda ne morem vedeti, ali je ta clivage posledica njenega udbovskega pedigreja. Vsekakor pa je te vrste aroganca, taka ali drugačna, tudi kombinacija gornjih patologij še posebej avantgardnega sindroma. Poanta tega, kar bom tu obelodanil, pa je v zmotni domnevi, da je ti.i. "kontinuiteta" stvar staršev in starih staršev. Politični protest je naperjen zoper same udbaše, pozablja pa se, da je na sceni nebroj njihovih otrok in celo vnukov.

 

Vsaj dvajset let že opazujem vzpon udbovskih otrok in vnukov, ne samo v ljudski republiki, ampak celo v mednarodnih organizacijah. V Strasbourgu sta vsaj dva; koliko jih je drugje, ne vem. Nekoč sem pokojno slovaško kolegico vprašal, kaj misli o tem, da so ti (zdaj že odrasli) potomci tudi tako pokvarjeni. "Ja, kaj pa misliš," mi je odgovorila, "da so se pogovarjali doma pri večerji..."

 

 

Incidenca in lustracija

 

Incidenca te patologije je odvisna od tega, koliko je bilo udbovskih špicljev pred osamosvojitvijo. Ker pa je v Sloveniji 600 skupnih in celo masovnih grobišč tistih, ki so jih po vojni kruto pobili, je tudi neizogibno res, da so (bili) morilci med nami že zadnjih sedemdeset let. A podobno velja za tiste, ki so bili na drugi strani in tam počeli svoja hudodelstva. S tega stališča ni čudno, da do sprave med obema stranema še ni in tudi ne bo prišlo. Tudi ni čudno, da je Slovenija zaradi tega danes ne le razdvojena, ampak na obeh straneh političnega spektra tudi obremenjena s psihotičnimi strukturami osebnosti.

 

Na Komiteju zoper mučenje OZN, ko sem bil še član, je zdravnik profesor Bert Sorensen vedno poudarjal, da je tortura predvsem tudi izmaličenje mučiteljeve osebnosti. Za to gre. Potem je bila tu naivna domneva, da se bo z menjavo generacij teren tako ali tako sam očistil, lustriral. Bomo videli, zakaj je bila ta domneva vseskozi zmotna. Ta navidezno enostavni stavek pove, zakaj je biti Slovenec danes tako zelo težko. Teh ljudi - pa seveda tudi naslednjega pokolenja - je torej Slovenija polna. Ker bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec, to med drugim pojasnjuje, da v takih razmerah lustracije ni bilo mogoče izvesti. Kolikor vem, je bil lustriran samo en sodnik Vrhovnega sodišča Slovenije. Incidenca te patologije je torej odvisna od tega, koliko je bilo povojnih morilcev in udbovskih špicljev.

 

 

Tretje in četrto pokolenje

 

Seveda otrok ni mogoče kriviti za grehe njihovih staršev. Je pa res, da pravi Stara zaveza, da bo Bog grehe očetov kaznoval še nad tretjim in četrtim pokolenjem (Eksodus, 34:7). Toda ta sentenca ni stvar krivde vnukov in pravnukov; gre za nekaj bolj zapletenega. V psihoanalizi je namreč danes jasno, tudi v Alzaciji, kjer je šlo za medvojno kolaboracijo, da posledice priplavajo na dan v tretji in četrti generaciji. Sentenca je torej subtilno opažanje starozaveznega preroka.

 

Po Carlu Jungu poteka občevanje med dvema človekoma (generacijama) nekako po zarezah navadne pisemske ovojnice:

 


 

 

Gornja črta na kuverti je komunikacija med mojo in zavestjo sogovornika. Po diagonalah moja zavest govori z nezavednim sogovornika in obratno. Na dnu moja podzavest komunicira s sogovornikovim nezavednim in obratno. Medtem pa je vsak človek v stiku z lastnim nezavednim, je njegova odvisna spremenljivka.

 

Freudovo stališče je bilo, da je 85 odstotkov tistega, kar se v posamezniku dogaja, deluje iz nezavednega. Do tega enostavno nimamo dostopa. Mimogrede, prav to je s psihoanalitičnega stališča tragedija človekove eksistence. V življenju odrasli ponavlja, kar ga je označilo in travmatiziralo v preteklosti, v otroštvu. Če prav premislimo, so na nas torej starši, stari starši itd. po "spodnji strani kuverte" vplivali na način, ki se ga ne zavedamo. S tem smo dedno obremenjeni.

 

 

Neizzvana napadalnost (gratouitus violence)

 

To, kar me je po povratku iz ZDA takrat najbolj in najbolj neprijetno presenetilo, je bila nemotivirana napadalnost, ki me je včasih doletela kot strela iz jasnega. Nek profesorski kolega me je na primer pred študenti omenil takole: "Prišel je iz Amerike, zdaj pa se vozi s starim VW hroščom...". Nikoli mu nisem nič storil, se mu zameril, a vendar se verjetno ni mogel premagati, da me ne bi agresivno opravljal. In to pred študenti.

 

Druga simptomatična prigoda je bila naslednja. Ko sem bil že ustavni sodnik in smo s študenti izdajali brez kakršnihkoli raziskovalnih sredstev že našo tretjo knjigo (Ustavno kazensko procesno pravo, 1000 strani), sem telefoniral na ministrstvo za izobraževanje in govoril s tamkajšnjo prijazno uradnico, ki sem jo poznal še iz časa, ko sem bil prorektor, češ zdaj bi bili pa tudi mi na vrsti za kakšno finančno podporo. Prijazno mi odgovorila takole: "Ne gospod profesor, ali ne veste, da pravni fakulteti na vaš račun vsak mesec nakažemo 800.000 tolarjev?"

 

Tega nisem vedel. Kot ustavni sodnik sem predaval za nek drobiž, pa odgovoren sem bil, ob svoji sodniški službi, za kakih 240 študentov. Telefoniral sem torej takratnemu dekanu in mu rekel: "Poglej, na ministrstvu za izobraževanje so mi rekli, da na moje ime nakazujejo 800.000 tolarjev, jaz pa sem mislil, da delam pro bono publico. Bi bil lahko upravičen do podpore s strani fakultete?"

 

Osebek mi je odgovoril takole: "Ne, Boštjan, saj si res delal pro bono publico. Mi smo si tukaj na fakulteti vendar med sabo tvoj denar prav lepo razdelili..."

 

Toliko, da mi telefonska slušalka ni padla iz rok.

 

Glede obeh incidentov še danes ne vem, s čem naj bi jih izzval, za razliko od zmerjanja, ki sem ga doživel pogosto na ljubljanskem trgu, preko katerega sem vsak hodil v službo. Tam so me verbalno napadale branjevke, katerih hčerke so bile padle pri (anonimnem) izpitu iz kazenskega procesnega prava. V babico moje žene so celo metale gnile paradižnike. Podobnih dogodkov je bilo ogromno, a ker sem svojo mladost preživel v benignem ameriškem okolju, na kaj takega enostavno nisem bil odporen. Nekdo je tu v Strasbourgu nekoč rekel, da so Slovenci togotni. Tega tukaj nisem doživel, z dvema tremi izjemami, nikoli. Sem pa potreboval dve leti, da sem si od slovenske togotnosti pomiril živce.

 

 

Birokratski in sodni sadizem

 

V Strasbourgu me je dosegla le davčna uprava. Na mojem tekočem računu v Ljubljani so mi, čeprav mi nikoli niso poslali opomina, zaradi par evrov naredili izvršbo. To naredili avtomatično, preko računalnišega programa, kar pomeni, da so takih "napak" napravili veliko. Popolna brezobzirnost, če pomislim, da v ZDA davčna uprava (IRS, Internal Revenue Service) ročno pregleda vsako posamično davčno napoved (tax return) in reagira individualno. Za 319 milijonov davčnih zavezancev!

 

Nekoč so mi v Ljubljani hoteli nakazati honorar za predavanje. Ker naj bi šlo za izogib dvojnemu obdavčenju, so nastali taki problemi, da jih celo pravnica, ki mi je bila hotela honorar izplačati, ni mogla razrešiti.

 

Drug tak primer je bilo podaljšanje, ko sem bil nekoč v Ljubljani, diplomatskega potnega lista na ministrstvu za zunanje zadeve. Oddelek za to je v neki vili vis-à-vis samemu ministrstvu. Brez razloga arogantna uradnica, ki je to urejala – pa šlo je za diplomatski potni list! – je bila prav po divje agresivna; sem moral na dva konca klicati predpostavljene, da se je na koncu zelo nejevoljno prilagodila.

 

Vse to me seveda spominja na tisto prodajo hiše zaradi 128 evrov neplačanih komunalnih prispevkov. Pa saj to je, kot sem takrat rekel, popolnoma noro! Potem me je v Pravni praksi napadla neka moja bivša študentka, ki sem jo enkrat vrgel pri izpitu, zdaj višja sodnica, v pamfletu z naslovom "Kdo je tukaj zdaj nor?" Ko so iz Strasbourga dobili feedback, da bo Slovenija zaradi tega obsojena, so vsi lepo potihnili. A opravičil se seveda ni nihče.

 

 

Sklep

 

Slovenija ima ta problem preteklosti, ki nikoli ni bila preventilirana –, kot je bil to primer v Nemčiji. Tam Nemcem Hollywood in drugi že vsa leta po drugi svetovni vojni v kožo vtirajo njihovo neprimerljivo krivdo; niso jim dovolili, da bi svoja hudodelstva pometli pod preprogo nezavednega. Paradoksalno pa je to na Nemce imelo zdravilni učinek. In tako je Nemčija morda danes edina država v Evropi, kjer v nezavednem ljudi več ne tli ta nerazrešen občutek krivde. Mimogrede, na to me je opozoril nek judovski kolega, ki se je bil šolal v Nemčiji. 

 

Kolaboracija in revanšizem po vojni od Francije do Norveške, od Ukrajine, Madžarske pa do Romunije, Italije – in Slovenije pa v zadnjih sedemdesetih letih nista doživeli svojega psihološkega epiloga. In to danes med drugim opraviti z nezaslišanim vzponom skrajno desnih – v resnici protofašističnih – strank?

 

Kaj lahko rečemo o otrokih in vnukih teh obremenjenih ljudi in o udbovski deci?

 

 

 

Komentiranje na željo avtorja onemogočeno. Vaše odzive sprejemamo na info@portalplus.si.

Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
9
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,178
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,184
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,368
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,583
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,635
06/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,408
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,109
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,215
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,376
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 950