Vožnja slovenskega predsednika v ruskem predsedniškem avtomobilu po slovenskih cestah ne vzbuja pozornosti samo zaradi simbolike, ampak odpira tudi več varnostnih dilem. Če sta se pogovarjala "na štiri oči", kakšna zagotovila ima Borut Pahor, da Rusi niso snemali pogovora s Putinom. Nikakršnih, seveda. Putinove značajske lastnosti so takšne, da ne puščajo nobenega dvoma; kdor pozna njegovo biografijo, ve, da je Putka sposoben tudi takšnih grdih potez. Vendar pa je obenem res, da je ruski predsednik med nekajurnim postankom v Sloveniji po dolgem času deloval umirjeno, celo prijateljsko. Kot so nam namignili viri, je na Brniku pristal razmeroma razstresen in z mislimi drugje. Ob prihodu k Ruski kapelici pod Vršičem se mu je na obrazu videlo, da še zdaleč ni pričakoval tako prepostega, skromnega in asketskega ambienta sredi smrekovih gozdov. Obraz se mu je začel mehčati šele ob pogledu na resnično vesele in presrečne Slovence, ki so čakali nanj več ur in ga pozdravljali z aplavzom in mahanjem. Manjkale so le še ruske zastavice, s katerimi bi morali mahati otroci, pa bi bila gozdna idila popolna in bi se visoki gost počutil kot doma...

Pristni in malo manj pristni nasmeški med iskrenimi ljudmi...

Ruski predsednik je v Slovenijo očitno prišel brez pričakovanj, zato ga je iskreno navdušenje množice pri Ruski kapelici tako pozitivno presenetilo, da je med napisanim govorom nekajkrat dvignil pogled in nadaljeval po svoje, brez naprej pripravljenega teksta. Tudi večkratna prekinitev z bučnim aplavzom, ki so ga zbrani prijatelji Rusije namenili Putinu še pred prevodom, ga je vidno navdušila, kar pomeni, da ob prihodu v Slovenijo ni točno vedel, kako se bodo do njega obnašali domačini (ruska ambasada bi to, da so Slovenci do Rusije za razliko od Združenih držav izjemno pozitivno naravnani, v depešah morala omeniti, pa očitno ni ali pa so Putina svetovalci o tem pozabili informirati). Slovenci pa so resnično presenetili vse, najbolj same sebe. Takšna evforija je bila nazadnje ob obisku pokojnega papeža Janeza Pavla II. Desničarji bodo brž pripomnili, da je Putin za levico nekakšen papež, zato je razumljivo, da je bil tako prisrčno sprejet in da so v to evforijo povsem padli tudi mediji, ki so bolj naklonjeni levici. Morda na ravni nezavednega to celo drži, vendar je treba obenem pošteno povedati tudi to, da se 30. julija pri nas ni dogajalo nič drugega, kajti to je čas t.i. kislih kumaric, ko mediji umirajo za zgodbe, ki jih običajno ni na pretek. Zato tudi ni čudno, če je imel neposredni prenos Putinovega obiska v Sloveniji na 1. programu nacionalke tako visoko gledanost.

Rusofili in antiamerikanizem

Tisto, kar je manj razumljivo, pa je to, da so mainstream mediji še dolgo po Putinovem odhodu premlevali sobotno dogajanje, odziv na obisk v tujih medijih in se med vrsticami čudili, kako da ni požel večje pozornosti. Sploh v Rusiji, zaradi česar so dopisnico TV Slovenija Vlasto Jeseničnik iz Moskve kar tri dni nadlegovali z vprašanji okoli Putinovega obiska. V ponedeljek je na Odmevih zablestel Saša Geržina, prvi rusofil v državi, ki je zatrdil, da je Putinov prihod v Slovenijo vzbudil tolikšno pozornost v Rusji, da je moskovska televizija neposredno prenašala slovesnost pri Ruski kapelici. A gospod Geržina ni bil konkreten in povedal, katero televizijo je imel v mislih. V Moskvi jih je namreč kar nekaj - denimo TV Tsentr, Moscow 24TV, 360 TV, 1TV, NTV... Katera je prenašala slovesnost pri Ruski kapelici, gospod Geržina?

Novo odkrita ljubezen Slovencev do Rusije bi bila lahko podobno simpatična kot tista iz Partljičeve komedije Moj ata socialistični kulak, vendar ni, saj ima Putin danes s komunizmom ali socializmom približno toliko skupnega kot Donald Trump. Rusofilija prihaja kot nadaljevanje izrazitega antiamerikanizma. Naša država je namreč med desetimi na svetu, kjer najmanj marajo Američane oziroma ZDA. Morda je bila zaradi tega toleranca do posledic Putinovega obiska tako visoka? Kajti javnosti ni pretirano zmotilo dejstvo, da so zaradi carjevega "pietetnega obiska" zaprli pol cest v državi. Verjetno bo držalo, da je ta stoičnost Slovencev predvsem posledica treh faktorjev:

- prvi je ta, da je precej ljudi je v tem času na dopustih in se s posledicami Putinovega prihoda niso pretirano ukvarjali,

- drugi faktor je visoka stopnja podpore Rusiji in Putinu med Slovenci - ki je v obratnem sorazmerju z nepriljubljenostjo Združenih držav Amerike (posebno raziskavo Gallupovega inštituta objavljamo spodaj),

- tretji pa dejstvo, da je javnosti prepričana, da so takšni izjemni varnostni ukrepi pač značilni za vsak Putinov obisk v tujini.

No, to slednje sicer vsaj deloma drži. A s to pomembno opombo, da ne povsod na svetu, predvsem pa ne na Zahodu. Izjemni varnostni ukrepi, ki so spremljali Putinov obisk so namreč tipični za nekdanje sovjetske republike, od Belorusije do Kirgistana v Srednji Aziji, kjer lokalni avtokrati ob visokem obisku iz Moskve zaprejo ulice, avenije in trge, pa za vsak primer še predstavnike civilne družbe in tisti del opozicije, ki bi lahko "delal težave" in škodoval idilični podobi svojega -stana v očeh moskovskega carja...

Putinovo sporočilo

Ruski avtokrat je letos resda obiskal dve članici Evropske unije, in sicer Grčijo in Finsko, vendar nikjer niso tako noreli z varnostnimi ukrepi, še manj pa se trudili poudarjati, da ne gre za uradni obisk. Kar se slednjega tiče, Putinov obisk Aten sploh ni bil presenetljiv, kajti radikalna levičarska koalicija Siriza in njen voditelj Aleksis Cipras, ki je tudi grški premier, sta do pravoslavnih bratov že ves čas prisrčno razpoložena. Med obiskom Grčije, za katerega bi naša vlada bržkone dejala, da je bil "pietetne narave", saj je Vladimir Vladimirovič obiskal tudi sveto goro Atos, kjer so obeležili tisočletnico (!) ruske meniške skupnosti, zato je slovesnosti prisostoval tudi patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril. Putin pa je po Grčiji in pred Slovenijo obiskal še Finsko (1. julija), kjer ga je v letni rezidenci gostil finski predsednik Sauli Väinämö Niinistö, ruski gost pa je finsko in zahodno javnost vznemiril z napovedjo, da bo Rusija v primeru, če se Finska odloči za vstop v zvezo NATO, svoje vojaške sile namestila neposredno na mejo s to baltsko državo, ki jo je Stalin zahrbtno napadel 30. novembra 1939.

Med obiskom Rima in Vatikana junija 2015 je Putin pustil čakati papeža Frančiška približno uro in pol, medtem ko za letošnja obiska Grčije in Finske nimamo podatkov (a je skoraj zagotovo zamujal). Njegova uro in pol dolga zamuda v primeru Slovenije po prepričanju poznavalcev niti ni bila tako huda, posebnost pa je bilo opravičilo, ki so ga v njegovem imenu prebrali zvesto čakajočim pri Ruski kapelici, kjer so se zbrali tudi vsi štirje predsedniki; ob Pahorju v tretji vrsti premier Miro Cerar, pa predsednika parlamenta Milan Brglez in državnega sveta Mitja Bervar. 

Miro Cerar je v soboto pristal šele v tretji vrsti. Simbolika?

Med politično vrhuško pri Ruski kapelici so bili še Branko Masleša (predsednik Vrhovnega sodišča), Darko Brlek (Festival Ljubljana), Vladimir Rukavina (Narodni dom, Maribor), Bogdan Gabrovec (Olimpijski komite Slovenije), Fedja Pobegajlo (HIT Alpinea), Kristjan Verbič (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev), Metod Dragonja, Milan in Štefka Kučan, Danilo Türk in Barbara Miklič, poslanci Matjaž Han (SD), Matjaž Nemec (SD), Jan Škoberne (SD), Alenka Bratušek, Luka Mesec (Združena levica) in kot edini "desničar" Jožef Horvat (NSi). Ob premierju Cerarju so na lesenih plohih, ki so sestavljali slavnostni oder za visoke goste (ob katerem se je Putin zgolj nasmihal), stali še njegovi ministri Anja Kopač Mrak, Zdravko Počivalšek, Karl Erjavec, Peter Gašperišič in Gorazd Žmavc. Od opaznejših menežerjev sta izstopala Janez Škrabec (Riko) in Jože Colarič (Krka).

Dileme Pahorjevih ustavnih pooblastil

Med opazovalci se je že vnela živahna razprava glede predsedniških pooblastil Boruta Pahorja, ki si je Putinov obisk nekoliko preveč "prilagodil". Dejstvo je namreč, da ruski predsednik v parlamentarnih demokracijah, ki nimajo predsedniškega ali polpredsedniškega sistema običajno obiskuje predsednika vlad (npr. Renzija, Ciprasa, Meklovo itd.), medtem ko se s šefi držav s simbolično funkcijo srečuje le protokolarno. Zaradi tega je vnovič na mestu razprava o tem, kakšne ustavne spremembe bi bile potrebne, da bi gospod Pahor lahko končno normalno opravljal tisto, kar si najbolj želi, pri tem pa ne bi prihajal v navzkriž z ustavo. Putinov obisk je prinesel pričakovanje vabila v Moskvo, to pa zdaj zaradi Pahorjevega ustavnega položaja postaja neprijetno opravilo, saj ni jasno, koga bodo povabili v Kremelj - Cerarja ali Pahorja. Obeh bržkone ne bodo...