Razkrivamo

O čem sta se Pahor in Putin dve uri na štiri oči pogovarjala v blindiranem mercedesu?

Pogovor slovenskega predsednika Boruta Pahorja z ruskim gostom Vladimirjem Putinom med sobotnim obiskom, ko ju je Putinov blindirani Mercedes S600 pullman vozil po Sloveniji, sicer ne bo končal na omrežju youtube, bo pa zagotovo sprožil precej javnih polemik. Morda po zaključku parlamentarnih počitnic celo razpravo v državnem zboru ali izredno sejo, če bo prišlo kaj neprijetnega v javnost. Seveda pod pogojem, da se bo zmerni del opozicije prebudil in začel opravljati svoje temeljno poslanstvo, tj. nadzor oblasti.

03.08.2016 00:05
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Borut Pahor   Vladimir Putin   Ruska kapelica   Slovenija   rusofili   antiamerikanizem

Foto: Siol.net

Novo odkrita ljubezen Slovencev do Rusije bi bila lahko podobno simpatična kot tista iz Partljičeve komedije Moj ata socialistični kulak, vendar ni, saj ima Putin danes s komunizmom ali socializmom toliko skupnega kot Donald Trump. 

Vožnja slovenskega predsednika v ruskem predsedniškem avtomobilu po slovenskih cestah ne vzbuja pozornosti samo zaradi simbolike, ampak odpira tudi več varnostnih dilem. Če sta se pogovarjala "na štiri oči", kakšna zagotovila ima Borut Pahor, da Rusi niso snemali pogovora s Putinom. Nikakršnih, seveda. Putinove značajske lastnosti so takšne, da ne puščajo nobenega dvoma; kdor pozna njegovo biografijo, ve, da je Putka sposoben tudi takšnih grdih potez. Vendar pa je obenem res, da je ruski predsednik med nekajurnim postankom v Sloveniji po dolgem času deloval umirjeno, celo prijateljsko. Kot so nam namignili viri, je na Brniku pristal razmeroma razstresen in z mislimi drugje. Ob prihodu k Ruski kapelici pod Vršičem se mu je na obrazu videlo, da še zdaleč ni pričakoval tako prepostega, skromnega in asketskega ambienta sredi smrekovih gozdov. Obraz se mu je začel mehčati šele ob pogledu na resnično vesele in presrečne Slovence, ki so čakali nanj več ur in ga pozdravljali z aplavzom in mahanjem. Manjkale so le še ruske zastavice, s katerimi bi morali mahati otroci, pa bi bila gozdna idila popolna in bi se visoki gost počutil kot doma...

 

Pristni in malo manj pristni nasmeški med iskrenimi ljudmi...

 

Ruski predsednik je v Slovenijo očitno prišel brez pričakovanj, zato ga je iskreno navdušenje množice pri Ruski kapelici tako pozitivno presenetilo, da je med napisanim govorom nekajkrat dvignil pogled in nadaljeval po svoje, brez naprej pripravljenega teksta. Tudi večkratna prekinitev z bučnim aplavzom, ki so ga zbrani prijatelji Rusije namenili Putinu še pred prevodom, ga je vidno navdušila, kar pomeni, da ob prihodu v Slovenijo ni točno vedel, kako se bodo do njega obnašali domačini (ruska ambasada bi to, da so Slovenci do Rusije za razliko od Združenih držav izjemno pozitivno naravnani, v depešah morala omeniti, pa očitno ni ali pa so Putina svetovalci o tem pozabili informirati). Slovenci pa so resnično presenetili vse, najbolj same sebe. Takšna evforija je bila nazadnje ob obisku pokojnega papeža Janeza Pavla II. Desničarji bodo brž pripomnili, da je Putin za levico nekakšen papež, zato je razumljivo, da je bil tako prisrčno sprejet in da so v to evforijo povsem padli tudi mediji, ki so bolj naklonjeni levici. Morda na ravni nezavednega to celo drži, vendar je treba obenem pošteno povedati tudi to, da se 30. julija pri nas ni dogajalo nič drugega, kajti to je čas t.i. kislih kumaric, ko mediji umirajo za zgodbe, ki jih običajno ni na pretek. Zato tudi ni čudno, če je imel neposredni prenos Putinovega obiska v Sloveniji na 1. programu nacionalke tako visoko gledanost.

 

 

Rusofili in antiamerikanizem

 

Tisto, kar je manj razumljivo, pa je to, da so mainstream mediji še dolgo po Putinovem odhodu premlevali sobotno dogajanje, odziv na obisk v tujih medijih in se med vrsticami čudili, kako da ni požel večje pozornosti. Sploh v Rusiji, zaradi česar so dopisnico TV Slovenija Vlasto Jeseničnik iz Moskve kar tri dni nadlegovali z vprašanji okoli Putinovega obiska. V ponedeljek je na Odmevih zablestel Saša Geržina, prvi rusofil v državi, ki je zatrdil, da je Putinov prihod v Slovenijo vzbudil tolikšno pozornost v Rusji, da je moskovska televizija neposredno prenašala slovesnost pri Ruski kapelici. A gospod Geržina ni bil konkreten in povedal, katero televizijo je imel v mislih. V Moskvi jih je namreč kar nekaj - denimo TV Tsentr, Moscow 24TV, 360 TV, 1TV, NTV... Katera je prenašala slovesnost pri Ruski kapelici, gospod Geržina?

 

Novo odkrita ljubezen Slovencev do Rusije bi bila lahko podobno simpatična kot tista iz Partljičeve komedije Moj ata socialistični kulak, vendar ni, saj ima Putin danes s komunizmom ali socializmom približno toliko skupnega kot Donald Trump. Rusofilija prihaja kot nadaljevanje izrazitega antiamerikanizma. Naša država je namreč med desetimi na svetu, kjer najmanj marajo Američane oziroma ZDA. Morda je bila zaradi tega toleranca do posledic Putinovega obiska tako visoka? Kajti javnosti ni pretirano zmotilo dejstvo, da so zaradi carjevega "pietetnega obiska" zaprli pol cest v državi. Verjetno bo držalo, da je ta stoičnost Slovencev predvsem posledica treh faktorjev:

 

- prvi je ta, da je precej ljudi je v tem času na dopustih in se s posledicami Putinovega prihoda niso pretirano ukvarjali,

- drugi faktor je visoka stopnja podpore Rusiji in Putinu med Slovenci - ki je v obratnem sorazmerju z nepriljubljenostjo Združenih držav Amerike (posebno raziskavo Gallupovega inštituta objavljamo spodaj),

- tretji pa dejstvo, da je javnosti prepričana, da so takšni izjemni varnostni ukrepi pač značilni za vsak Putinov obisk v tujini.

 

No, to slednje sicer vsaj deloma drži. A s to pomembno opombo, da ne povsod na svetu, predvsem pa ne na Zahodu. Izjemni varnostni ukrepi, ki so spremljali Putinov obisk so namreč tipični za nekdanje sovjetske republike, od Belorusije do Kirgistana v Srednji Aziji, kjer lokalni avtokrati ob visokem obisku iz Moskve zaprejo ulice, avenije in trge, pa za vsak primer še predstavnike civilne družbe in tisti del opozicije, ki bi lahko "delal težave" in škodoval idilični podobi svojega -stana v očeh moskovskega carja...

 

 

Putinovo sporočilo

 

Ruski avtokrat je letos resda obiskal dve članici Evropske unije, in sicer Grčijo in Finsko, vendar nikjer niso tako noreli z varnostnimi ukrepi, še manj pa se trudili poudarjati, da ne gre za uradni obisk. Kar se slednjega tiče, Putinov obisk Aten sploh ni bil presenetljiv, kajti radikalna levičarska koalicija Siriza in njen voditelj Aleksis Cipras, ki je tudi grški premier, sta do pravoslavnih bratov že ves čas prisrčno razpoložena. Med obiskom Grčije, za katerega bi naša vlada bržkone dejala, da je bil "pietetne narave", saj je Vladimir Vladimirovič obiskal tudi sveto goro Atos, kjer so obeležili tisočletnico (!) ruske meniške skupnosti, zato je slovesnosti prisostoval tudi patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril. Putin pa je po Grčiji in pred Slovenijo obiskal še Finsko (1. julija), kjer ga je v letni rezidenci gostil finski predsednik Sauli Väinämö Niinistö, ruski gost pa je finsko in zahodno javnost vznemiril z napovedjo, da bo Rusija v primeru, če se Finska odloči za vstop v zvezo NATO, svoje vojaške sile namestila neposredno na mejo s to baltsko državo, ki jo je Stalin zahrbtno napadel 30. novembra 1939.

 

Med obiskom Rima in Vatikana junija 2015 je Putin pustil čakati papeža Frančiška približno uro in pol, medtem ko za letošnja obiska Grčije in Finske nimamo podatkov (a je skoraj zagotovo zamujal). Njegova uro in pol dolga zamuda v primeru Slovenije po prepričanju poznavalcev niti ni bila tako huda, posebnost pa je bilo opravičilo, ki so ga v njegovem imenu prebrali zvesto čakajočim pri Ruski kapelici, kjer so se zbrali tudi vsi štirje predsedniki; ob Pahorju v tretji vrsti premier Miro Cerar, pa predsednika parlamenta Milan Brglez in državnega sveta Mitja Bervar

 

Miro Cerar je v soboto pristal šele v tretji vrsti. Simbolika?

 

Med politično vrhuško pri Ruski kapelici so bili še Branko Masleša (predsednik Vrhovnega sodišča), Darko Brlek (Festival Ljubljana), Vladimir Rukavina (Narodni dom, Maribor), Bogdan Gabrovec (Olimpijski komite Slovenije), Fedja Pobegajlo (HIT Alpinea), Kristjan Verbič (predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev), Metod Dragonja, Milan in Štefka Kučan, Danilo Türk in Barbara Miklič, poslanci Matjaž Han (SD), Matjaž Nemec (SD), Jan Škoberne (SD), Alenka Bratušek, Luka Mesec (Združena levica) in kot edini "desničar" Jožef Horvat (NSi). Ob premierju Cerarju so na lesenih plohih, ki so sestavljali slavnostni oder za visoke goste (ob katerem se je Putin zgolj nasmihal), stali še njegovi ministri Anja Kopač MrakZdravko PočivalšekKarl ErjavecPeter Gašperišič in Gorazd Žmavc. Od opaznejših menežerjev sta izstopala Janez Škrabec (Riko) in Jože Colarič (Krka).

 

 

Dileme Pahorjevih ustavnih pooblastil

 

Med opazovalci se je že vnela živahna razprava glede predsedniških pooblastil Boruta Pahorja, ki si je Putinov obisk nekoliko preveč "prilagodil". Dejstvo je namreč, da ruski predsednik v parlamentarnih demokracijah, ki nimajo predsedniškega ali polpredsedniškega sistema običajno obiskuje predsednika vlad (npr. Renzija, Ciprasa, Meklovo itd.), medtem ko se s šefi držav s simbolično funkcijo srečuje le protokolarno. Zaradi tega je vnovič na mestu razprava o tem, kakšne ustavne spremembe bi bile potrebne, da bi gospod Pahor lahko končno normalno opravljal tisto, kar si najbolj želi, pri tem pa ne bi prihajal v navzkriž z ustavo. Putinov obisk je prinesel pričakovanje vabila v Moskvo, to pa zdaj zaradi Pahorjevega ustavnega položaja postaja neprijetno opravilo, saj ni jasno, koga bodo povabili v Kremelj - Cerarja ali Pahorja. Obeh bržkone ne bodo...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
9
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,358
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,090
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,181
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,937
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,224
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,712
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963