Razkrivamo

Družinsko nasilje: prepričanje staršev, da je šeškanje njihova pravica, je napačno

Je kaznovanje otrok res pravica staršev? Nasilna in fizična kazen otroku pusti močne posledice, kljub temu da veliko otrok nasilnih staršev kasneje pravi, da so si kazen zaslužili in da ne čutijo prav nobenih posledic. Toda v terapevtskem procesu se pokaže ravno obratno, to pa potrjujejo tudi novodobne nevroznanstvenih raziskave. Zakon, ki zapoveduje ničelno toleranco do nasilja upošteva znanost in strokovnjake s tega področja.

03.08.2016 22:01
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   zakon   nasilje   družina   otroci   Anja Kopač Mrak   kaznovanje

Načela sočutnega starševstva ne spodbujajo strogega kaznovanja, pač pa jasne in odločne meje, resne dogovore in zanimanje, zakaj je do določenega vedenja sploh prišlo. V sočutnem starševstvu se ukvarjamo z otrokom, za razliko od permisivnega, kjer mu dovoljujemo vse, vendar je otrok prepuščen samemu sebi, ali avtoritarnega, ki otroka prav tako spregleda.

O aktualnem zakonu, ki naj bi sankcioniral nasilje v družini, smo na Portalu PLUS že pisali. Vlada je predlog sprememb in dopolnitev obstoječega zakona o preprečevanju nasilja v družini potrdila prejšnji teden, prve razprave v parlamentu na to temo pa bodo najverjetneje že jeseni. Toda plaz razprav po medmrežju in socialnih omrežjih se je že sprožil, v komentarjih je zaznati dvome, skrbi, strahove in tudi jezo ljudi. Marsikdo je prepričan, da mu bo z noveliranim zakonom "ukradena pravica do kaznovanja". Toda tu sta potrebni dve pojasnili: pravica do kaznovanja kot taka ne obstaja, poleg tega pa nasilje v družini obravnava že obstoječi zakon. Tudi glede tega je moč opaziti, da njegov problem ni v odnosu do nasilja, pač pa da ga veliko ljudi preprosto ne razume. Bržkone zato, ker so ga doslej prebrali le redki. In zaradi tega je večina ljudi, ki se javno oglašajo, v dvomih glede novosti in sprememb. A kljub temu in prav zato bi rada izrazila vse pohvale in čestitke resorni ministrici Anji Kopač Mrak, ki so jo morda pretekli dogodki, povezani s CSD res osebno prizadeli, da zdaj tako močno podpira ta zakon. Nekateri navajajo prizadetost kot kritiko, toda temu bi prej rekla kvaliteta: da minister ne ostane hladen, temveč premore tudi sočutje. Ministrica je izjavila, da podpira pozitivno starševstvo, kar me res zelo veseli. Sočutno, zavestno, ali avtoritativno (ne pa avtoriitarno, ki vsebuje kazen) starševstvo je zagotovo pozitivno. Pri tem bi rada ministrico povabila na skupno srečanje tudi z drugimi strokovnjaki, ki že nekaj časa delujejo na področju starševstva. Marsikateri so pri tem zelo uspešni, a vseeno ne uživajo državne podpore, vsaj finančne ne.
 
 
 
Zakon in njegove težave
 
Zakon, ki ga je vlada poslala v parlament, je odličen zato, ker je skrajni čas, da določimo meje tam, kjer trpijo nedolžni in nasilje nad otroki imenujemo s pravo besedo. To pomeni, da aktivno spodbujamo ničelno toleranco do nasilja in ukrepe tam, kjer tega ni. Toda kakšni so ti ukrepi? Zakon namreč ni le dober, ampak ima tudi slabo plat; je hkrati slab, ker ne predpostavlja dovolj transparetnih ukrepov, ki bi staršem pomagali delati drugače. Obenem predlagani zakon vsebuje nejasnosti, ki starše upravičeno jezijo. Skrbi jih denimo to, da ne vedo, po kakšnih načelih bodo smeli vzgajati otroke, saj čutijo, da jim ne bodo smeli nič več prepovedati. Skrbi jih, da jih bodo najstniki prijavljali na CSD. Da ne bodo smeli več od otrok zahtevati nobenega dela in da bodo kaznovani za zaplembo telefona. Vse te skrbi se nanašajo na nekaj točk zakona, ki so dejansko nejasne.
 
 
Na primer 2. točka 3. člena zakona o preprečevanju nasilja v družini se v predlogu glasi: "Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki pri žrtvi povzroči bolečino, strah ali ponižanje, jo prisili v delo oziroma opustitev dela ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe." 
 
Starši si razlagajo, da otrokom ne bodo smeli več naložiti nobenega gospodinjskega dela. Menijo, da jih bodo otroci lahko tožili, če jim bodo odvzeli telefon zaradi pretirane uporabe ali celo odvisnosti. Morda pa to bi starše spodbudilo k odločitvi, da otrokom ne kupujejo mobilnih telefonov prekmalu? Bolj optimistične razalge zakona pa pravijo, da je omejevanje komunikacije vezano na prostor, da prepoveduje na primer zaklepanje otrok v prostor v hiši (ja, tudi to se dogaja). Ali pa gre za omejevanje stika s sorodniki v primeru ločenih družin. Pri delu se razumeta pridobitna dejavnost in takšno delo, ki ni primerno starosti otroka oziroma je preveč zahtevno zanj. Poleg omenjenega je potrebno upoštevati še dvoje dejstev: da se vsak primer obravnava posebej, individualno, in da imajo naša sodišča izjemno stroge kriterije pri presojanju odgovornosti oziroma krivde.
 
 
Pozitivno starševstvo kot vrednota
 
Zakon omenja tudi t.i. pozitivne ukrepe: usposabljanja in izobraževanja. Slednja bi morala potekati na vseh ravneh. Načela t.i. pozitivnega starševstva, ki ga omenja ministrica Anja Kopač Mrak, bi se morala odražati tudi v izobraževalnih institucijah, torej bi bilo nujno izobraževati vzgojitelje, učitelje in profesorje. Staršem bi morali biti na voljo brezplačni programi psihosocialne pomoči, ki odražajo načela pozitivnega starševstva in bi se morali začeti že takrat, ko se nekdo odloča za starševstvo, v pripravi na porod, na materinski šoli in potem na vseh ravneh, kjer se izvaja pomoč mladim staršem. Noben zakon namreč v resnici ne more spremeniti trenutnega stanja z represijo in s strogim kaznovanjem. To nazorno ilustrira tudi dokumentarec Koga napasti zdaj (Where to invade next) Michaela Moora, ki opozarja na več problematik v različnih državah. Na Norveškem denimo pohvali svobodnejšo politiko zaporov, ki so res drugačni od naših, na Finskem pa njihov odlični šolski sistem, ki ne zasipa učence z domačimi nalogami (o čemer smo na Portalu PLUS pred časom že objavili članek).
 
 
Načela sočutnega starševstva namreč ne spodbujajo strogega kaznovanja, pač pa jasne in odločne meje, resne dogovore in predvsem zanimanje, zakaj je do določenega vedenja sploh prišlo. V sočutnem starševstvu se za otroka zanimamo, za razliko od permisivnega, kjer je dovoljeno vse, otrok pa je prepuščen sam sebi, in za razliko od avtoritarnega starševstva, ki prav tako spregleda otroka.
 
Tako bi država morala spodbujati programe, ki si drznejo povedati naglas, da je nasilje nad otroki še vedno sestavni del naše družbe in da ga podpirajo celo nekateri psihoterapevti. Posameznik, ki se poslužuje nasilja in ki ne zmore otroka vzgajati drugače kot z udarci, je v sebi nemočen in zanj to predstavlja edini način, da otroka pomiri - a v resnici umirja le sebe in lastno napetost. Zelo verjetno zato, ker je to kot otrok doživel tudi sam. Še prej pa so to doživeli njegovi starši in stari starši. Začaran krog nasilja je potrebno preprečiti in staršem nujno ponuditi in priporočati brezplačne programe, kjer lahko spoznajo nove, drugačne načine umirjanja. Pa čeprav bo za to marsikoga pomenilo vmešavanje države v družino. Vsak zakon, ki spodbuja nove pograme in daje staršem nove alternative, je več kot dobrodošel.
 
 
Zdrave alternative
 
Zdrave alternative so pomembne tudi zato, ker noben starš ne potrebuje moraliziranja in opominjanja na to, kaj vse bi morali. Na strah in krivdo smo tako zelo senzibilni, da zgolj ob prenovi zakona skačejo v zrak starši in celo svetovalci za vzgojo. Nekatere strokovnjake skrbi, da če staršem odvzamemo njihove načine (nasilnega) starševstva, ne ponudimo pa bolj učinkovitih, to pomeni le porast psihičnega nasilja. Zato ne potrebujemo le zakonov, kjer se starš počuti, kot da mu je odvzeto edino, kar zna (pa četudi to pomeni le stroge meje), pač pa nove možnosti in spremembe na vseh nivojih; starši si želijo, da jim država zaupa in jih tudi pohvali v tej težki nalogi, ter da jih opogumlja in jim konkretno stoji ob strani, ko se znajdejo v napetih situacijah, ko bi najraje udarili, pa tega nočejo. Tistim, ki so že obupali nad državo, ali pa celo namenoma želijo vzgajati le na en način, bi bilo dobro predočiti najnovejše znanstvene razlage in nove možnosti. Pomembno se zdi, da se da staršem možnost soočenja z otrokom v sebi, ki še danes bruha iz njih. Le z razumevanjem in prečiščenjem lastne preteklosti lahko upamo na spremembe.
 

Poleg brezplačnih izobraževanj za starše in stare starše, si želimo, da bi bila takšna izobraževanja dostopna vsem psihosocialnim in pedagoških strokovnih delavcem. O razvoju otroških možganov pogosto še psihoterapevti ne vemo dovolj, pa tudi zdravniki ali medicinske sestre, ki delajo z otroci, ne. Potem je tu še vrsta strokovnih služb (svetovalna služba, psihologi in socialni delavci), ki prav tako delajo z otroci. Nimam podatka, koliko je bilo na tem področju narejenega do sedaj, a zagotovo moramo v Sloveniji ponuditi več programov na več področjih z več strokovnjaki. In če se v kaj splača res vlagati, so to zagotovo medčloveški odnosi. Le zdravi odnosi in posamezniki, ki so v sebi zadovoljni, lahko pripomorejo k večji povezanosti, sodelovanju in skrbi zase in za bližnjega. Predvsem za otroke. Za otroke namreč gre, čisto zares.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,484
02/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,593
03/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,247
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,923
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,543
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,208
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,732
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,313
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,621
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 944