Razkrivamo

Družinsko nasilje: prepričanje staršev, da je šeškanje njihova pravica, je napačno

Je kaznovanje otrok res pravica staršev? Nasilna in fizična kazen otroku pusti močne posledice, kljub temu da veliko otrok nasilnih staršev kasneje pravi, da so si kazen zaslužili in da ne čutijo prav nobenih posledic. Toda v terapevtskem procesu se pokaže ravno obratno, to pa potrjujejo tudi novodobne nevroznanstvenih raziskave. Zakon, ki zapoveduje ničelno toleranco do nasilja upošteva znanost in strokovnjake s tega področja.

03.08.2016 22:01
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   zakon   nasilje   družina   otroci   Anja Kopač Mrak   kaznovanje

Načela sočutnega starševstva ne spodbujajo strogega kaznovanja, pač pa jasne in odločne meje, resne dogovore in zanimanje, zakaj je do določenega vedenja sploh prišlo. V sočutnem starševstvu se ukvarjamo z otrokom, za razliko od permisivnega, kjer mu dovoljujemo vse, vendar je otrok prepuščen samemu sebi, ali avtoritarnega, ki otroka prav tako spregleda.

O aktualnem zakonu, ki naj bi sankcioniral nasilje v družini, smo na Portalu PLUS že pisali. Vlada je predlog sprememb in dopolnitev obstoječega zakona o preprečevanju nasilja v družini potrdila prejšnji teden, prve razprave v parlamentu na to temo pa bodo najverjetneje že jeseni. Toda plaz razprav po medmrežju in socialnih omrežjih se je že sprožil, v komentarjih je zaznati dvome, skrbi, strahove in tudi jezo ljudi. Marsikdo je prepričan, da mu bo z noveliranim zakonom "ukradena pravica do kaznovanja". Toda tu sta potrebni dve pojasnili: pravica do kaznovanja kot taka ne obstaja, poleg tega pa nasilje v družini obravnava že obstoječi zakon. Tudi glede tega je moč opaziti, da njegov problem ni v odnosu do nasilja, pač pa da ga veliko ljudi preprosto ne razume. Bržkone zato, ker so ga doslej prebrali le redki. In zaradi tega je večina ljudi, ki se javno oglašajo, v dvomih glede novosti in sprememb. A kljub temu in prav zato bi rada izrazila vse pohvale in čestitke resorni ministrici Anji Kopač Mrak, ki so jo morda pretekli dogodki, povezani s CSD res osebno prizadeli, da zdaj tako močno podpira ta zakon. Nekateri navajajo prizadetost kot kritiko, toda temu bi prej rekla kvaliteta: da minister ne ostane hladen, temveč premore tudi sočutje. Ministrica je izjavila, da podpira pozitivno starševstvo, kar me res zelo veseli. Sočutno, zavestno, ali avtoritativno (ne pa avtoriitarno, ki vsebuje kazen) starševstvo je zagotovo pozitivno. Pri tem bi rada ministrico povabila na skupno srečanje tudi z drugimi strokovnjaki, ki že nekaj časa delujejo na področju starševstva. Marsikateri so pri tem zelo uspešni, a vseeno ne uživajo državne podpore, vsaj finančne ne.
 
 
 
Zakon in njegove težave
 
Zakon, ki ga je vlada poslala v parlament, je odličen zato, ker je skrajni čas, da določimo meje tam, kjer trpijo nedolžni in nasilje nad otroki imenujemo s pravo besedo. To pomeni, da aktivno spodbujamo ničelno toleranco do nasilja in ukrepe tam, kjer tega ni. Toda kakšni so ti ukrepi? Zakon namreč ni le dober, ampak ima tudi slabo plat; je hkrati slab, ker ne predpostavlja dovolj transparetnih ukrepov, ki bi staršem pomagali delati drugače. Obenem predlagani zakon vsebuje nejasnosti, ki starše upravičeno jezijo. Skrbi jih denimo to, da ne vedo, po kakšnih načelih bodo smeli vzgajati otroke, saj čutijo, da jim ne bodo smeli nič več prepovedati. Skrbi jih, da jih bodo najstniki prijavljali na CSD. Da ne bodo smeli več od otrok zahtevati nobenega dela in da bodo kaznovani za zaplembo telefona. Vse te skrbi se nanašajo na nekaj točk zakona, ki so dejansko nejasne.
 
 
Na primer 2. točka 3. člena zakona o preprečevanju nasilja v družini se v predlogu glasi: "Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki pri žrtvi povzroči bolečino, strah ali ponižanje, jo prisili v delo oziroma opustitev dela ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe." 
 
Starši si razlagajo, da otrokom ne bodo smeli več naložiti nobenega gospodinjskega dela. Menijo, da jih bodo otroci lahko tožili, če jim bodo odvzeli telefon zaradi pretirane uporabe ali celo odvisnosti. Morda pa to bi starše spodbudilo k odločitvi, da otrokom ne kupujejo mobilnih telefonov prekmalu? Bolj optimistične razalge zakona pa pravijo, da je omejevanje komunikacije vezano na prostor, da prepoveduje na primer zaklepanje otrok v prostor v hiši (ja, tudi to se dogaja). Ali pa gre za omejevanje stika s sorodniki v primeru ločenih družin. Pri delu se razumeta pridobitna dejavnost in takšno delo, ki ni primerno starosti otroka oziroma je preveč zahtevno zanj. Poleg omenjenega je potrebno upoštevati še dvoje dejstev: da se vsak primer obravnava posebej, individualno, in da imajo naša sodišča izjemno stroge kriterije pri presojanju odgovornosti oziroma krivde.
 
 
Pozitivno starševstvo kot vrednota
 
Zakon omenja tudi t.i. pozitivne ukrepe: usposabljanja in izobraževanja. Slednja bi morala potekati na vseh ravneh. Načela t.i. pozitivnega starševstva, ki ga omenja ministrica Anja Kopač Mrak, bi se morala odražati tudi v izobraževalnih institucijah, torej bi bilo nujno izobraževati vzgojitelje, učitelje in profesorje. Staršem bi morali biti na voljo brezplačni programi psihosocialne pomoči, ki odražajo načela pozitivnega starševstva in bi se morali začeti že takrat, ko se nekdo odloča za starševstvo, v pripravi na porod, na materinski šoli in potem na vseh ravneh, kjer se izvaja pomoč mladim staršem. Noben zakon namreč v resnici ne more spremeniti trenutnega stanja z represijo in s strogim kaznovanjem. To nazorno ilustrira tudi dokumentarec Koga napasti zdaj (Where to invade next) Michaela Moora, ki opozarja na več problematik v različnih državah. Na Norveškem denimo pohvali svobodnejšo politiko zaporov, ki so res drugačni od naših, na Finskem pa njihov odlični šolski sistem, ki ne zasipa učence z domačimi nalogami (o čemer smo na Portalu PLUS pred časom že objavili članek).
 
 
Načela sočutnega starševstva namreč ne spodbujajo strogega kaznovanja, pač pa jasne in odločne meje, resne dogovore in predvsem zanimanje, zakaj je do določenega vedenja sploh prišlo. V sočutnem starševstvu se za otroka zanimamo, za razliko od permisivnega, kjer je dovoljeno vse, otrok pa je prepuščen sam sebi, in za razliko od avtoritarnega starševstva, ki prav tako spregleda otroka.
 
Tako bi država morala spodbujati programe, ki si drznejo povedati naglas, da je nasilje nad otroki še vedno sestavni del naše družbe in da ga podpirajo celo nekateri psihoterapevti. Posameznik, ki se poslužuje nasilja in ki ne zmore otroka vzgajati drugače kot z udarci, je v sebi nemočen in zanj to predstavlja edini način, da otroka pomiri - a v resnici umirja le sebe in lastno napetost. Zelo verjetno zato, ker je to kot otrok doživel tudi sam. Še prej pa so to doživeli njegovi starši in stari starši. Začaran krog nasilja je potrebno preprečiti in staršem nujno ponuditi in priporočati brezplačne programe, kjer lahko spoznajo nove, drugačne načine umirjanja. Pa čeprav bo za to marsikoga pomenilo vmešavanje države v družino. Vsak zakon, ki spodbuja nove pograme in daje staršem nove alternative, je več kot dobrodošel.
 
 
Zdrave alternative
 
Zdrave alternative so pomembne tudi zato, ker noben starš ne potrebuje moraliziranja in opominjanja na to, kaj vse bi morali. Na strah in krivdo smo tako zelo senzibilni, da zgolj ob prenovi zakona skačejo v zrak starši in celo svetovalci za vzgojo. Nekatere strokovnjake skrbi, da če staršem odvzamemo njihove načine (nasilnega) starševstva, ne ponudimo pa bolj učinkovitih, to pomeni le porast psihičnega nasilja. Zato ne potrebujemo le zakonov, kjer se starš počuti, kot da mu je odvzeto edino, kar zna (pa četudi to pomeni le stroge meje), pač pa nove možnosti in spremembe na vseh nivojih; starši si želijo, da jim država zaupa in jih tudi pohvali v tej težki nalogi, ter da jih opogumlja in jim konkretno stoji ob strani, ko se znajdejo v napetih situacijah, ko bi najraje udarili, pa tega nočejo. Tistim, ki so že obupali nad državo, ali pa celo namenoma želijo vzgajati le na en način, bi bilo dobro predočiti najnovejše znanstvene razlage in nove možnosti. Pomembno se zdi, da se da staršem možnost soočenja z otrokom v sebi, ki še danes bruha iz njih. Le z razumevanjem in prečiščenjem lastne preteklosti lahko upamo na spremembe.
 

Poleg brezplačnih izobraževanj za starše in stare starše, si želimo, da bi bila takšna izobraževanja dostopna vsem psihosocialnim in pedagoških strokovnih delavcem. O razvoju otroških možganov pogosto še psihoterapevti ne vemo dovolj, pa tudi zdravniki ali medicinske sestre, ki delajo z otroci, ne. Potem je tu še vrsta strokovnih služb (svetovalna služba, psihologi in socialni delavci), ki prav tako delajo z otroci. Nimam podatka, koliko je bilo na tem področju narejenega do sedaj, a zagotovo moramo v Sloveniji ponuditi več programov na več področjih z več strokovnjaki. In če se v kaj splača res vlagati, so to zagotovo medčloveški odnosi. Le zdravi odnosi in posamezniki, ki so v sebi zadovoljni, lahko pripomorejo k večji povezanosti, sodelovanju in skrbi zase in za bližnjega. Predvsem za otroke. Za otroke namreč gre, čisto zares.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
2
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.164
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.094
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.693
04/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.990
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.546
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 916
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.331
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.040
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.001
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 525