Razkrivamo

Družinsko nasilje: prepričanje staršev, da je šeškanje njihova pravica, je napačno

Je kaznovanje otrok res pravica staršev? Nasilna in fizična kazen otroku pusti močne posledice, kljub temu da veliko otrok nasilnih staršev kasneje pravi, da so si kazen zaslužili in da ne čutijo prav nobenih posledic. Toda v terapevtskem procesu se pokaže ravno obratno, to pa potrjujejo tudi novodobne nevroznanstvenih raziskave. Zakon, ki zapoveduje ničelno toleranco do nasilja upošteva znanost in strokovnjake s tega področja.

03.08.2016 22:01
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   zakon   nasilje   družina   otroci   Anja Kopač Mrak   kaznovanje

Načela sočutnega starševstva ne spodbujajo strogega kaznovanja, pač pa jasne in odločne meje, resne dogovore in zanimanje, zakaj je do določenega vedenja sploh prišlo. V sočutnem starševstvu se ukvarjamo z otrokom, za razliko od permisivnega, kjer mu dovoljujemo vse, vendar je otrok prepuščen samemu sebi, ali avtoritarnega, ki otroka prav tako spregleda.

O aktualnem zakonu, ki naj bi sankcioniral nasilje v družini, smo na Portalu PLUS že pisali. Vlada je predlog sprememb in dopolnitev obstoječega zakona o preprečevanju nasilja v družini potrdila prejšnji teden, prve razprave v parlamentu na to temo pa bodo najverjetneje že jeseni. Toda plaz razprav po medmrežju in socialnih omrežjih se je že sprožil, v komentarjih je zaznati dvome, skrbi, strahove in tudi jezo ljudi. Marsikdo je prepričan, da mu bo z noveliranim zakonom "ukradena pravica do kaznovanja". Toda tu sta potrebni dve pojasnili: pravica do kaznovanja kot taka ne obstaja, poleg tega pa nasilje v družini obravnava že obstoječi zakon. Tudi glede tega je moč opaziti, da njegov problem ni v odnosu do nasilja, pač pa da ga veliko ljudi preprosto ne razume. Bržkone zato, ker so ga doslej prebrali le redki. In zaradi tega je večina ljudi, ki se javno oglašajo, v dvomih glede novosti in sprememb. A kljub temu in prav zato bi rada izrazila vse pohvale in čestitke resorni ministrici Anji Kopač Mrak, ki so jo morda pretekli dogodki, povezani s CSD res osebno prizadeli, da zdaj tako močno podpira ta zakon. Nekateri navajajo prizadetost kot kritiko, toda temu bi prej rekla kvaliteta: da minister ne ostane hladen, temveč premore tudi sočutje. Ministrica je izjavila, da podpira pozitivno starševstvo, kar me res zelo veseli. Sočutno, zavestno, ali avtoritativno (ne pa avtoriitarno, ki vsebuje kazen) starševstvo je zagotovo pozitivno. Pri tem bi rada ministrico povabila na skupno srečanje tudi z drugimi strokovnjaki, ki že nekaj časa delujejo na področju starševstva. Marsikateri so pri tem zelo uspešni, a vseeno ne uživajo državne podpore, vsaj finančne ne.
 
 
 
Zakon in njegove težave
 
Zakon, ki ga je vlada poslala v parlament, je odličen zato, ker je skrajni čas, da določimo meje tam, kjer trpijo nedolžni in nasilje nad otroki imenujemo s pravo besedo. To pomeni, da aktivno spodbujamo ničelno toleranco do nasilja in ukrepe tam, kjer tega ni. Toda kakšni so ti ukrepi? Zakon namreč ni le dober, ampak ima tudi slabo plat; je hkrati slab, ker ne predpostavlja dovolj transparetnih ukrepov, ki bi staršem pomagali delati drugače. Obenem predlagani zakon vsebuje nejasnosti, ki starše upravičeno jezijo. Skrbi jih denimo to, da ne vedo, po kakšnih načelih bodo smeli vzgajati otroke, saj čutijo, da jim ne bodo smeli nič več prepovedati. Skrbi jih, da jih bodo najstniki prijavljali na CSD. Da ne bodo smeli več od otrok zahtevati nobenega dela in da bodo kaznovani za zaplembo telefona. Vse te skrbi se nanašajo na nekaj točk zakona, ki so dejansko nejasne.
 
 
Na primer 2. točka 3. člena zakona o preprečevanju nasilja v družini se v predlogu glasi: "Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki pri žrtvi povzroči bolečino, strah ali ponižanje, jo prisili v delo oziroma opustitev dela ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe." 
 
Starši si razlagajo, da otrokom ne bodo smeli več naložiti nobenega gospodinjskega dela. Menijo, da jih bodo otroci lahko tožili, če jim bodo odvzeli telefon zaradi pretirane uporabe ali celo odvisnosti. Morda pa to bi starše spodbudilo k odločitvi, da otrokom ne kupujejo mobilnih telefonov prekmalu? Bolj optimistične razalge zakona pa pravijo, da je omejevanje komunikacije vezano na prostor, da prepoveduje na primer zaklepanje otrok v prostor v hiši (ja, tudi to se dogaja). Ali pa gre za omejevanje stika s sorodniki v primeru ločenih družin. Pri delu se razumeta pridobitna dejavnost in takšno delo, ki ni primerno starosti otroka oziroma je preveč zahtevno zanj. Poleg omenjenega je potrebno upoštevati še dvoje dejstev: da se vsak primer obravnava posebej, individualno, in da imajo naša sodišča izjemno stroge kriterije pri presojanju odgovornosti oziroma krivde.
 
 
Pozitivno starševstvo kot vrednota
 
Zakon omenja tudi t.i. pozitivne ukrepe: usposabljanja in izobraževanja. Slednja bi morala potekati na vseh ravneh. Načela t.i. pozitivnega starševstva, ki ga omenja ministrica Anja Kopač Mrak, bi se morala odražati tudi v izobraževalnih institucijah, torej bi bilo nujno izobraževati vzgojitelje, učitelje in profesorje. Staršem bi morali biti na voljo brezplačni programi psihosocialne pomoči, ki odražajo načela pozitivnega starševstva in bi se morali začeti že takrat, ko se nekdo odloča za starševstvo, v pripravi na porod, na materinski šoli in potem na vseh ravneh, kjer se izvaja pomoč mladim staršem. Noben zakon namreč v resnici ne more spremeniti trenutnega stanja z represijo in s strogim kaznovanjem. To nazorno ilustrira tudi dokumentarec Koga napasti zdaj (Where to invade next) Michaela Moora, ki opozarja na več problematik v različnih državah. Na Norveškem denimo pohvali svobodnejšo politiko zaporov, ki so res drugačni od naših, na Finskem pa njihov odlični šolski sistem, ki ne zasipa učence z domačimi nalogami (o čemer smo na Portalu PLUS pred časom že objavili članek).
 
 
Načela sočutnega starševstva namreč ne spodbujajo strogega kaznovanja, pač pa jasne in odločne meje, resne dogovore in predvsem zanimanje, zakaj je do določenega vedenja sploh prišlo. V sočutnem starševstvu se za otroka zanimamo, za razliko od permisivnega, kjer je dovoljeno vse, otrok pa je prepuščen sam sebi, in za razliko od avtoritarnega starševstva, ki prav tako spregleda otroka.
 
Tako bi država morala spodbujati programe, ki si drznejo povedati naglas, da je nasilje nad otroki še vedno sestavni del naše družbe in da ga podpirajo celo nekateri psihoterapevti. Posameznik, ki se poslužuje nasilja in ki ne zmore otroka vzgajati drugače kot z udarci, je v sebi nemočen in zanj to predstavlja edini način, da otroka pomiri - a v resnici umirja le sebe in lastno napetost. Zelo verjetno zato, ker je to kot otrok doživel tudi sam. Še prej pa so to doživeli njegovi starši in stari starši. Začaran krog nasilja je potrebno preprečiti in staršem nujno ponuditi in priporočati brezplačne programe, kjer lahko spoznajo nove, drugačne načine umirjanja. Pa čeprav bo za to marsikoga pomenilo vmešavanje države v družino. Vsak zakon, ki spodbuja nove pograme in daje staršem nove alternative, je več kot dobrodošel.
 
 
Zdrave alternative
 
Zdrave alternative so pomembne tudi zato, ker noben starš ne potrebuje moraliziranja in opominjanja na to, kaj vse bi morali. Na strah in krivdo smo tako zelo senzibilni, da zgolj ob prenovi zakona skačejo v zrak starši in celo svetovalci za vzgojo. Nekatere strokovnjake skrbi, da če staršem odvzamemo njihove načine (nasilnega) starševstva, ne ponudimo pa bolj učinkovitih, to pomeni le porast psihičnega nasilja. Zato ne potrebujemo le zakonov, kjer se starš počuti, kot da mu je odvzeto edino, kar zna (pa četudi to pomeni le stroge meje), pač pa nove možnosti in spremembe na vseh nivojih; starši si želijo, da jim država zaupa in jih tudi pohvali v tej težki nalogi, ter da jih opogumlja in jim konkretno stoji ob strani, ko se znajdejo v napetih situacijah, ko bi najraje udarili, pa tega nočejo. Tistim, ki so že obupali nad državo, ali pa celo namenoma želijo vzgajati le na en način, bi bilo dobro predočiti najnovejše znanstvene razlage in nove možnosti. Pomembno se zdi, da se da staršem možnost soočenja z otrokom v sebi, ki še danes bruha iz njih. Le z razumevanjem in prečiščenjem lastne preteklosti lahko upamo na spremembe.
 

Poleg brezplačnih izobraževanj za starše in stare starše, si želimo, da bi bila takšna izobraževanja dostopna vsem psihosocialnim in pedagoških strokovnih delavcem. O razvoju otroških možganov pogosto še psihoterapevti ne vemo dovolj, pa tudi zdravniki ali medicinske sestre, ki delajo z otroci, ne. Potem je tu še vrsta strokovnih služb (svetovalna služba, psihologi in socialni delavci), ki prav tako delajo z otroci. Nimam podatka, koliko je bilo na tem področju narejenega do sedaj, a zagotovo moramo v Sloveniji ponuditi več programov na več področjih z več strokovnjaki. In če se v kaj splača res vlagati, so to zagotovo medčloveški odnosi. Le zdravi odnosi in posamezniki, ki so v sebi zadovoljni, lahko pripomorejo k večji povezanosti, sodelovanju in skrbi zase in za bližnjega. Predvsem za otroke. Za otroke namreč gre, čisto zares.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.544
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.733
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.692
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.838
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.548
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.159
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.047
08/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.843
09/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 593
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 450