Razkrivamo

Družinsko nasilje: prepričanje staršev, da je šeškanje njihova pravica, je napačno

Je kaznovanje otrok res pravica staršev? Nasilna in fizična kazen otroku pusti močne posledice, kljub temu da veliko otrok nasilnih staršev kasneje pravi, da so si kazen zaslužili in da ne čutijo prav nobenih posledic. Toda v terapevtskem procesu se pokaže ravno obratno, to pa potrjujejo tudi novodobne nevroznanstvenih raziskave. Zakon, ki zapoveduje ničelno toleranco do nasilja upošteva znanost in strokovnjake s tega področja.

03.08.2016 22:01
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   zakon   nasilje   družina   otroci   Anja Kopač Mrak   kaznovanje

Načela sočutnega starševstva ne spodbujajo strogega kaznovanja, pač pa jasne in odločne meje, resne dogovore in zanimanje, zakaj je do določenega vedenja sploh prišlo. V sočutnem starševstvu se ukvarjamo z otrokom, za razliko od permisivnega, kjer mu dovoljujemo vse, vendar je otrok prepuščen samemu sebi, ali avtoritarnega, ki otroka prav tako spregleda.

O aktualnem zakonu, ki naj bi sankcioniral nasilje v družini, smo na Portalu PLUS že pisali. Vlada je predlog sprememb in dopolnitev obstoječega zakona o preprečevanju nasilja v družini potrdila prejšnji teden, prve razprave v parlamentu na to temo pa bodo najverjetneje že jeseni. Toda plaz razprav po medmrežju in socialnih omrežjih se je že sprožil, v komentarjih je zaznati dvome, skrbi, strahove in tudi jezo ljudi. Marsikdo je prepričan, da mu bo z noveliranim zakonom "ukradena pravica do kaznovanja". Toda tu sta potrebni dve pojasnili: pravica do kaznovanja kot taka ne obstaja, poleg tega pa nasilje v družini obravnava že obstoječi zakon. Tudi glede tega je moč opaziti, da njegov problem ni v odnosu do nasilja, pač pa da ga veliko ljudi preprosto ne razume. Bržkone zato, ker so ga doslej prebrali le redki. In zaradi tega je večina ljudi, ki se javno oglašajo, v dvomih glede novosti in sprememb. A kljub temu in prav zato bi rada izrazila vse pohvale in čestitke resorni ministrici Anji Kopač Mrak, ki so jo morda pretekli dogodki, povezani s CSD res osebno prizadeli, da zdaj tako močno podpira ta zakon. Nekateri navajajo prizadetost kot kritiko, toda temu bi prej rekla kvaliteta: da minister ne ostane hladen, temveč premore tudi sočutje. Ministrica je izjavila, da podpira pozitivno starševstvo, kar me res zelo veseli. Sočutno, zavestno, ali avtoritativno (ne pa avtoriitarno, ki vsebuje kazen) starševstvo je zagotovo pozitivno. Pri tem bi rada ministrico povabila na skupno srečanje tudi z drugimi strokovnjaki, ki že nekaj časa delujejo na področju starševstva. Marsikateri so pri tem zelo uspešni, a vseeno ne uživajo državne podpore, vsaj finančne ne.
 
 
 
Zakon in njegove težave
 
Zakon, ki ga je vlada poslala v parlament, je odličen zato, ker je skrajni čas, da določimo meje tam, kjer trpijo nedolžni in nasilje nad otroki imenujemo s pravo besedo. To pomeni, da aktivno spodbujamo ničelno toleranco do nasilja in ukrepe tam, kjer tega ni. Toda kakšni so ti ukrepi? Zakon namreč ni le dober, ampak ima tudi slabo plat; je hkrati slab, ker ne predpostavlja dovolj transparetnih ukrepov, ki bi staršem pomagali delati drugače. Obenem predlagani zakon vsebuje nejasnosti, ki starše upravičeno jezijo. Skrbi jih denimo to, da ne vedo, po kakšnih načelih bodo smeli vzgajati otroke, saj čutijo, da jim ne bodo smeli nič več prepovedati. Skrbi jih, da jih bodo najstniki prijavljali na CSD. Da ne bodo smeli več od otrok zahtevati nobenega dela in da bodo kaznovani za zaplembo telefona. Vse te skrbi se nanašajo na nekaj točk zakona, ki so dejansko nejasne.
 
 
Na primer 2. točka 3. člena zakona o preprečevanju nasilja v družini se v predlogu glasi: "Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki pri žrtvi povzroči bolečino, strah ali ponižanje, jo prisili v delo oziroma opustitev dela ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe." 
 
Starši si razlagajo, da otrokom ne bodo smeli več naložiti nobenega gospodinjskega dela. Menijo, da jih bodo otroci lahko tožili, če jim bodo odvzeli telefon zaradi pretirane uporabe ali celo odvisnosti. Morda pa to bi starše spodbudilo k odločitvi, da otrokom ne kupujejo mobilnih telefonov prekmalu? Bolj optimistične razalge zakona pa pravijo, da je omejevanje komunikacije vezano na prostor, da prepoveduje na primer zaklepanje otrok v prostor v hiši (ja, tudi to se dogaja). Ali pa gre za omejevanje stika s sorodniki v primeru ločenih družin. Pri delu se razumeta pridobitna dejavnost in takšno delo, ki ni primerno starosti otroka oziroma je preveč zahtevno zanj. Poleg omenjenega je potrebno upoštevati še dvoje dejstev: da se vsak primer obravnava posebej, individualno, in da imajo naša sodišča izjemno stroge kriterije pri presojanju odgovornosti oziroma krivde.
 
 
Pozitivno starševstvo kot vrednota
 
Zakon omenja tudi t.i. pozitivne ukrepe: usposabljanja in izobraževanja. Slednja bi morala potekati na vseh ravneh. Načela t.i. pozitivnega starševstva, ki ga omenja ministrica Anja Kopač Mrak, bi se morala odražati tudi v izobraževalnih institucijah, torej bi bilo nujno izobraževati vzgojitelje, učitelje in profesorje. Staršem bi morali biti na voljo brezplačni programi psihosocialne pomoči, ki odražajo načela pozitivnega starševstva in bi se morali začeti že takrat, ko se nekdo odloča za starševstvo, v pripravi na porod, na materinski šoli in potem na vseh ravneh, kjer se izvaja pomoč mladim staršem. Noben zakon namreč v resnici ne more spremeniti trenutnega stanja z represijo in s strogim kaznovanjem. To nazorno ilustrira tudi dokumentarec Koga napasti zdaj (Where to invade next) Michaela Moora, ki opozarja na več problematik v različnih državah. Na Norveškem denimo pohvali svobodnejšo politiko zaporov, ki so res drugačni od naših, na Finskem pa njihov odlični šolski sistem, ki ne zasipa učence z domačimi nalogami (o čemer smo na Portalu PLUS pred časom že objavili članek).
 
 
Načela sočutnega starševstva namreč ne spodbujajo strogega kaznovanja, pač pa jasne in odločne meje, resne dogovore in predvsem zanimanje, zakaj je do določenega vedenja sploh prišlo. V sočutnem starševstvu se za otroka zanimamo, za razliko od permisivnega, kjer je dovoljeno vse, otrok pa je prepuščen sam sebi, in za razliko od avtoritarnega starševstva, ki prav tako spregleda otroka.
 
Tako bi država morala spodbujati programe, ki si drznejo povedati naglas, da je nasilje nad otroki še vedno sestavni del naše družbe in da ga podpirajo celo nekateri psihoterapevti. Posameznik, ki se poslužuje nasilja in ki ne zmore otroka vzgajati drugače kot z udarci, je v sebi nemočen in zanj to predstavlja edini način, da otroka pomiri - a v resnici umirja le sebe in lastno napetost. Zelo verjetno zato, ker je to kot otrok doživel tudi sam. Še prej pa so to doživeli njegovi starši in stari starši. Začaran krog nasilja je potrebno preprečiti in staršem nujno ponuditi in priporočati brezplačne programe, kjer lahko spoznajo nove, drugačne načine umirjanja. Pa čeprav bo za to marsikoga pomenilo vmešavanje države v družino. Vsak zakon, ki spodbuja nove pograme in daje staršem nove alternative, je več kot dobrodošel.
 
 
Zdrave alternative
 
Zdrave alternative so pomembne tudi zato, ker noben starš ne potrebuje moraliziranja in opominjanja na to, kaj vse bi morali. Na strah in krivdo smo tako zelo senzibilni, da zgolj ob prenovi zakona skačejo v zrak starši in celo svetovalci za vzgojo. Nekatere strokovnjake skrbi, da če staršem odvzamemo njihove načine (nasilnega) starševstva, ne ponudimo pa bolj učinkovitih, to pomeni le porast psihičnega nasilja. Zato ne potrebujemo le zakonov, kjer se starš počuti, kot da mu je odvzeto edino, kar zna (pa četudi to pomeni le stroge meje), pač pa nove možnosti in spremembe na vseh nivojih; starši si želijo, da jim država zaupa in jih tudi pohvali v tej težki nalogi, ter da jih opogumlja in jim konkretno stoji ob strani, ko se znajdejo v napetih situacijah, ko bi najraje udarili, pa tega nočejo. Tistim, ki so že obupali nad državo, ali pa celo namenoma želijo vzgajati le na en način, bi bilo dobro predočiti najnovejše znanstvene razlage in nove možnosti. Pomembno se zdi, da se da staršem možnost soočenja z otrokom v sebi, ki še danes bruha iz njih. Le z razumevanjem in prečiščenjem lastne preteklosti lahko upamo na spremembe.
 

Poleg brezplačnih izobraževanj za starše in stare starše, si želimo, da bi bila takšna izobraževanja dostopna vsem psihosocialnim in pedagoških strokovnih delavcem. O razvoju otroških možganov pogosto še psihoterapevti ne vemo dovolj, pa tudi zdravniki ali medicinske sestre, ki delajo z otroci, ne. Potem je tu še vrsta strokovnih služb (svetovalna služba, psihologi in socialni delavci), ki prav tako delajo z otroci. Nimam podatka, koliko je bilo na tem področju narejenega do sedaj, a zagotovo moramo v Sloveniji ponuditi več programov na več področjih z več strokovnjaki. In če se v kaj splača res vlagati, so to zagotovo medčloveški odnosi. Le zdravi odnosi in posamezniki, ki so v sebi zadovoljni, lahko pripomorejo k večji povezanosti, sodelovanju in skrbi zase in za bližnjega. Predvsem za otroke. Za otroke namreč gre, čisto zares.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.870
02/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.664
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.845
04/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.781
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.068
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.216
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.771
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.854
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.175
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.515