Weekend

Sredozemske impresije: Južni otok

Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je moderna civilizacija z množičnim turizmom že skoraj zadušila, presekala, uničila. Če ne bi bilo morja, ne bi našel miru. Morje je prezbiterij za tistega, ki išče. Vsaj za kratek čas ga pomiri s svojo bližino. Morje je zdravilo. Morje je mati, h kateri se stisne preplašen otrok.

05.08.2016 12:30
Ključne besede:   Jadran   Vis   Biševo   Palagruža  

Foto: arhiv Portala PLUS

V resnici je Jadransko morje posebno morje, kajti nobeno drugo celinsko morje nima takšnega vonja, barve in nežnosti v sebi. Morda je to zato, ker nobeno drugo morje ni toliko naše, kot je Jadransko. Toda v resnici ni prav nič naše. In tudi hrvaško ni. Niti italijansko, avstrijsko ali nemško. Samo domišljamo si, da je. Lastimo si nekaj, kar ni od nikogar.

"Je južni otok Je! Daleč v neznanem morju je pika na obzorju. Je lisa iz meglè." Pesem Južni otok Kajetana Koviča je napisana za prav poseben trenutek, ko si sam sredi morja, na jadrnici, ki jo poganja zmeren zahodnik, in slišiš samo škripanje jadr, vrvi, šumenje premca in valove. Valovi ustvarjajo glasbo, ki te uspava na krovu, da pozabiš na čas in prostor. Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je moderna civilizacija z množičnim turizmom že skoraj zadušila, presekala, uničila. Če ne bi bilo morja, ne bi našel miru. Morje je prezbiterij za tistega, ki išče. Vsaj za kratek čas ga pomiri s svojo bližino. Morje je zdravilo. Morje je mati, h kateri se stisne preplašen otrok. A prav ta intimnost zveze med človekom in morjem peša. S starostjo naše civilizacije ugaša. Iz njega smo prišli, da bi ga na koncu pozabili. Še prej pa zmetali vanj vso umazanijo in strupe, ki jih proizvaja krasni novi svet. Kaj bo ostalo od oceanov, ko bo človek dokončno pozabil na maternico sveta? Se bodo mogočne vode dvignile v upor in preplavile celine in kopna, kot napovedujejo svetopisemski preroki?

 

Ko pravimo, da gremo na morje, običajno ne mislimo tega dobesedno. Gremo k morju, na obalo, in ga gledamo s perspektive nekoga, ki stoji na višji točki. Vzvišeno torej. Toda morje vidimo in doživljamo šele takrat, ko smo zares na vodi, sami sredi valov in vetra v čolnu, barki ali jadrnici. Takrat smo morda res sposobni biti takšni, kakršni smo v resnici. Brez maske na obrazu, brez oklepov in zidov okoli sebe. Zato smo na morju tudi majhni. Ranljivi in občutljivi. Svet okoli sebe doživljamo čisteje in pristneje. Morska voda nas očiščuje in zdravi. Na Kovičev Južni otok se spomnim nekje med Biševim in Svetim Andrijo. Čakam, da pripluje mimo kot kakšen orjaški, a dobrodušen kit. Na odprtem morju ima popotnik čas za intimno doživljanje Jadrana, ki ni navadno morje. Tega se s celine niti ne vidi. A v resnici je Jadransko morje posebno morje, kajti nobeno drugo celinsko morje nima takšnega vonja, barve in nežnosti v sebi. Morda je to zato, ker nobeno drugo morje ni toliko naše, kot je Jadransko. Ali pa si vsaj tako domišljamo? V materialnem in pravnem smislu sicer je – delček tega morja je naš, do njega gojimo močna čustva, tudi zaradi zgodovine. Toda v resnici ni prav nič naše. In tudi hrvaško ni. Niti italijansko, avstrijsko ali nemško. Samo domišljamo si, da je. Lastimo si nekaj, kar ni od nikogar. Ker je od vseh nas.

 

Kako naj vam prodamo modrino neba, je pred stopetdesetimi leti ameriškega predsednika Franklina Pierca spraševal modri indijanski poglavar Seattle, ko so v Beli hiši predlagali, da bi od njegovega plemena odkupili prostrane teritorije: "Vemo, da nas beli človek ne razume ... On je tujec, ki pride ponoči in odvzame zemlji vse, kar potrebuje. Zemlja ni njegov brat, temveč sovražnik; ko si jo podvrže, gre dalje ... Do matere Zemlje in brata Neba se obnaša kot do stvari, ki jih je moč kupiti, ukrasti, prodati kot živino ali bleščeč nakit. Pohlep belega človeka bo uničil Zemljo in pustil za seboj puščavo." 

 

 

***

 

Opazujem enakomerno valovanje morja sredi Jadrana, občutim pomirjajočo modrino, vdihavam njegov vonj, poslušam trkanje plime na obali otoka, kamor se je pred mnogimi leti zatekel Mate Dolenc; našel je Kovičev otok, pomislim, našel ga je, srečni pisatelj, še preden je nanj stopila noga belega turista s celine in ga prehodila podolgem in počez s svojim plastičnim natikačem kitajske izdelave. Toda Južni otok je ponoči odplaval še dlje na odprto morje. Odmaknil se je od bližnjega otoka, na katerem je v poletnih mesecih že toliko turistov, da bi lahko sestavili veliko armado. Velika skrivnost je, da se vsako noč Južni otok premakne proti zahodu, stran od otoka, ki v jeziku starih Latincev pomeni silo (vis). Na Južnem otoku živi le malo ljudi, večinoma so ostareli in se čez zimo raje umaknejo na večji otok ali celino. Morda ostane kvečjemu stari Zambarlin, pri katerem jemo hobotnico, poleti pa smo se hladili z lokardami v kisu, paradižnikovo solato in njegovim domačim vinom, ki ga je krstil za Bišóvski plovàc. Vedno se oglasimo pri njem, kajti njegova hiša je naš svetilnik na Jadranu; na vrhu otoka stoji, skoraj natanko na sredini, in njen hladni kamen nas gostoljubno vabi, naj se za nekaj ur ustavimo, posedemo, odpočijemo in znova povežemo s popkovino sveta, ki je tam nekje blizu.

 

Jere Zambarlin in njegova pokojna gospa sedita z nami na vrtu. Vino je močno in ima posebej izrazit okus. Dobro je. Počasi, a zanesljivo te prijemlje. Pogovarjamo se o morju, življenju na otoku, zanima nas ribolov v preteklosti, odprave na Palagružo s falkuzami, požiramo njegove hripave, zaradi raka na glasilkah izčrpane besede in kadimo kot Turki. Topel burin, ki se dviguje nad morjem in zapiha čez greben otoka, odnaša cigaretni dim v temo, proti vulkanskemu otočju Brusnik, kjer živi endemična kuščerica z dvema repoma. Naš prijatelj Zambarlin, nekoč učitelj biologije in kemije na srednji šoli v Komiži, nas je tolikokrat vznemirjal s pripovedjo o "gušterici" z Brusnika, da smo nazadnje odpluli do ostrih, temno sivih, skoraj črnih vulkanskih skal sredi morja; do otoka, kjer je svojo poslednjo kirnijo ujel stari Val Sebald v romanu Morje v času mrka Mateta Dolenca. V majhnem gumenjaku smo pristali v miniaturnem zalivu, na plaži s skoraj simetričnimi kamni velikosti žoge za ragbi. Samo glasni galebi in njihovi spolzki iztrebki so nas pričakali na otoku, ki vsiljivce z morja intrigira vsaj toliko kot Jabuka in malo večja Palagruža s svetilnikom na sredini Jadrana. Na Brusniku, po spolzkih kamnih divje plaže, kamor redko stopi noga turista, sem se opotekal z zlomljenim prstom na nogi in spreminjal bolečino v radost. Zazdelo se mi je, da je med dvema kamnoma v nekem trenutku pogledala vame kuščarica z dvema repoma.

 

 

***

 

Za vsakega izmed nas je nekje otok. Za ene daleč, za druge blizu. Razdalje so na koncu nepomembne. Velikost ne šteje. Lastnina je privid, izgovor za nasilje nad sočlovekom in opravičilo za sebičnost. Kaj pridobimo z njo? Ne veliko. Koliko izgubimo? Preveč. V noči, polni zvezd, ko smo zasidrani v zalivu na zahodni strani otoka, kjer je utrujeni Val Sebald nazadnje le dočakal svojo večno ljubezen, tovariši jadralci že spijo. Ležim na premcu jadrnice in se z rokami skoraj že dotikam Rimske ceste, ki jo boža nežno zibajoči se jambor. Noč je topla, morje mirno. Z obale se slišijo črički. Blag vetrc od časa do časa prinese vonj po borovcih. Diši.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno
0
16.12.2016 23:00
Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke
0
19.08.2016 11:30
Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na kšeftu, trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice
0
15.07.2016 15:00
Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran
6
08.07.2016 23:21
Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del
0
24.06.2016 15:00
Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale in v tem pogledu malce ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
35 let Medjugorja: Čudež med žgočim hercegovskim kamenjem
0
10.06.2016 16:02
Medjugorje je dejansko čudež. Kajti gre za edino romarsko središče na območjunekdanje Jugoslavije, ki je po petintridesetih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci in SS: pozabljeni nacist Odilo Globočnik
0
03.06.2016 13:10
V štirih letih nemške okupacije je bilo na današnjem ozemlju Slovenije prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,738
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,308
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,191
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,824
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,656
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,075
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,053
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,282
09/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,186
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,310