Spoštovani bralci, z uvedbo državnega seznama "obveznih novih slovenskih glasbenih uspešnic", ki jih morajo predvajati vsi televizijski in radijski programi, smo dobili vpogled v to, kaj naša politika želi, da državljani poslušamo. In verjemite nam, še zdaj smo brez besed. Predlagamo, da preberete pričujoči prispevek - verjetno boste brez besed tudi vi!
Glede na to, da je na Peršakovem Ministrstvu za kulturo s prvim julijem zaživela evidenca "obveznih slovenskih skladb", ki so bile prvič predvajane pred največ dvema letoma, smo po mesecu dni, odkar je začel veljati novi kvotni sistem, ekskluzivno za vas (in seveda tudi za vse radijske postaje) pripravili lestvico TOP3 po izboru države. Ko rečemo država, mislimo seveda na Republiko Slovenijo, s katero v našem imenu in na naš račun (slabo) upravlja Vlada Republike Slovenije (ki jo s sodelavci vodi dr. Miro Cerar). Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo glasbenim strokovnjakom s kulturnega ministrstva in parlamentarnega Odbora za kulturo, da so nam omogočili celovit vpogled v ustvarjalnost naših najperspektivnejših glasbenikov. Pa začnimo...
3. mesto: Nuša Rojs - Vzemi me
"Vzemi me in bodi samo moj, potem lahko premakneš roko mal bolj dol," poje prelepa Nuša. Vroče besedilo ter vroči kadri v kadi in postelji. Seksi kombinacija! Priporočamo!
2. mesto: Blaž Vidovič - Morska deklica
Piranski zaliv, postavni mladenič in prelepa mladenka so recept za slovenski uspeh! Baje. Prepevanje "morje je modro kot tvoje oči" vas bo zagotovo poneslo med vroče kamne Golega otoka. Hit tega poletja (in tudi vseh prihodnjih?) ...
1. mesto: Peter Žibert – Dal bi vse
Ste si že ogledali slovensko različico zimzelene filmske uspešnice Duh (The Ghost)? Izjemni kadri tega videospota poudarijo romantično zgodbo izrazitega vokalista in že napovedujejo nov izdelek, tokrat posnet z dvema kamerama! Dajmo Peter!
Preden preidemo še na aktualna predloga uredništva Portala PLUS, vas moramo opozoriti, da smo skladbe skrajšali na približno 15 sekund, da vam ne bi bilo treba poslušati celotnih pesmi. Ni se nam treba zahvaljevati za uvidevnost! Če pa bi vseeno radi prisluhnili uspešnicam v celoti, lahko komade izbrskate na omrežju Youtube.
Mambo Kings - Zlato SLO Časi Mix vol. 1
Mala šola slovenske glasbe v mixu. Neprecenljiva zapuščina za ohranjanje slovenske glasbene dediščine!
Alex Volasko - Pesem in poljub - Instrumental (karaoke ver.)
Pa še predlog za vse radijske postaje, ki imajo v svojem programu karaoke. In poziv vsem ostalim glasbenikom, da bi sledili gospodu Alexu! Za več karaok v državni evidenci!
Karaoke po radiu, čeprav ni mogoče videti besedila ...
Naš skorajšnji povratnik Kizo bi rekel, kako nerazgledan moraš biti, da zahtevaš predvajanje karaoke pesmi po radiu, če pa je namen karaoke, da se predvaja video, saj po radiu ne moreš videti besedila, ki je bistvo karaok (petje ob gledanju besedila na ekranu). Ampak Ministrstvo za kulturo bi mu stoično odgovorilo, da so z zakonom zadovoljni.
Vendar to ni edini nesmisel, ki ga prinaša zakon, ki ga je sprejela vlada Mira Cerarja. O tem, da se zaposlovanje in slovenski jezik zagotavljata s predvajanjem pesmi v hrvaščini in srbščini smo že pisali v članku Cerar je car: njegova vlada uzakonila obvezno predvajanje srbskih in hrvaških pesmi v slovenskih medijih (vir). Toda prav v tem kontekstu bi želeli izpostaviti bistvo strahotnega problema, ki je nastal zaradi teh zmešanih zakonskih določb: gre za zmotno in za današnje čase tudi tragično razmišljanje sodelavcev in kadrov Mira Cerarja, češ da ljudem lahko vsiliš nekaj, kar jim bo postalo všeč. Nekoč, v časih nekdanje SFRJ je to še nekako šlo; otroci so že v osnovni šoli na tedanji Televiziji Ljubljana gledali dokumentarce o tovarišu Titu in o tem naslednji dan v šoli tudi poročali. Nihče se ob to ni obregnil, ker bi ga v nasprotnem primeru doletela sankcija, morda celo zapor. To težko primerjavo smo uporabili samo zato, da se bo morda kdo od vladajočih zganil in ugotovil, kam vse to pelje.
Naj na tem mestu ponovno zapišemo, da ni prav nič narobe, če ljudje pišejo in pojejo pesmi. Nič ni narobe tudi v primeru, če nekateri pojejo kljub temu, da za to nimajo glasu niti nikoli ne bodo postali svetovne zvezde. Ravno tako ni nič narobe, če Slovenec poje v polomljeni hrvaščini. Vse to je stvar osebnih ambicij in odločitve. Pač pa je nekaj zelo narobe, ko vsi ti pevci, ki niso komercialno uspešni, s pomočjo vlade Mira Cerarja svojo glasbo prek "državnih evidenc obvezne glasbe" vsiljujejo državljanom samo zato, da bi si zagotovili neke vrste "državno rento" z nesebično pomočjo neprofitnega združenja, ki baje skrbi za kolektivno zaščito glasbenih avtorskih pravic...