Komentar

Dve kulturni revoluciji v Linzu: Adolf Govno in modna linija Hugo Boss

Linz je in je bil v obeh slučajih mesto dveh kulturnih revolucij! V prvem primeru evropske, v drugem pa planetarno kulturne revolucije. Vau, kašna kulturna dinamika mesta, mogoče celo večja od Los Angelesa! Nova prihajajoča obredja zahtevajo, da mesto Linz kar se da natančno razumemo.

13.08.2016 19:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Linz   Donava   Adolf Hitler   Ars Electronica   Hugo Boss

Laboratorij in muzej bodočnosti Ars Electronice se je od leta 1979 razvil do neslutenih razsežnosti, ki jih ne more zaobseči noben internet ali komentar. Predvsem pa je bistveno to, da se v Linzu reprezentirajo umetniki in njihovi uporabniki, ki se ne oblačijo v hitlerjansko modno linijo Hugo Boss.

Večkrat se je zgodilo, da sem stal na mostu Nibelungen v Linzu in gledal v gladino Donave v smeri izvira proti Schwarzwaldu. Če sem dvignil pogled ter ga usmeril na levi breg proti osrednjemu linškemu trgu, sem videl njegovo apokaliptično nacional-kulturno preteklost, če sem pogledal na desni breg, proti Postlingbergu, pa sem videl našo najboljšo možno bodočnost, naše digitalno kulturno izročilo, namenjeno bodočim rodovom. Rodovi izginjajo, novi prihajajo, arhitekture-inštitucije pa ostajo. Prihaja september, ko se bom ponovno odpravil na festival Ars Electronica. Vstopil bom v duh časa, ki se množi te dni tu med nami. Vedno je tako, preprosto ne more biti drugače, da imam med tem, ko gledam urgentno umetnost na Ars Electronici, v mislih obe kulturni revoluciji, ki sta se odigrali celotnemu človeštvu v tem mestu.

Prelistajmo obe kulturni revoluciji:

 

Kulturna revolucija št. 1

 

Poglejmo na desni breg, seveda, če smo postavljeni v smer proti Schwarzmeeru: Adolf Govno ni bil nikoli umetnik, vedno je bil izjemen kultur-politik, orator, strokovnjak za politiko in nacionalno kulturo ter črno oglaševanje. V svojih kulturno političnih izhodiščih se je obsedeno oklepal kultov, ljudskih običajev in staro romantičnih navad. Trgovec in proizvajalec akvarelov je združeval v svojem mizernem mimetičnem zanosu imperialne vedute in planinske rezbarije. Adolfu Govnu se je zdel odgovor, ko je stal na mostu Nibelungen nad Donavo, bližje kot kadarkoli prej. Mestu Linz bo njegova mesijanska obsedenost dodelila položaj evropske prestolnice kulture. Linz bo postal bo novi Jeruzalem, ihhhhhhhhaha, nemško duhovno središče, hram nove Evrope. Vse to se bo zgodilo po izboru kuratorja, kultur-politika, Adolfa Govna. En vodja, ena Nemčija, ena kultura za vso Evropo.

 

Poleg tehnično operativnega uničevanja homoseksualcev, invalidov, sindikalistov, komunistov, romov, umetnikov, slovanov in judov je Adolf zaukazal svoji partijski tovarišiji tudi tehnično operativno ropanje umetniških del v imenu nemške kulture in nemškega ljudstva. V resnici pa je to bila njegova zasebna črno magijska obrt. Zaukazal je nasilno razlastitev premične vizualne kulture, predvsem umetnin v lasti judovskih degenerirancev. Njegov namen je bil čist, zavarovati umetniška dela in jih vgraditi v arhitekturne neo-neo-neo-marmorne grozote, polne imperialnih dimenzij. S kakšnim veseljem se je uniformirano Govno sklanjalo nad načrti monumentalnega Linza, nad načrti arhitekta oponaševalca, ki je oponašal še večjega arhitekta oponaševalca!

 

Politično Govno je skakljalo okrog arhitekturnih maket in se že vnaprej veselilo kulturnega kapitala, ki so ga zbirali po vsej Evropi in okolici s pomočjo tankovskih divizij. V Linzu, na mostu Nibelungen nad Donavo, je v svojo skicirko zapisal izhodišče za svoj kulturni boj: Nujno potrebno je prerazporediti preobremenjenost političnih središč z duhovnim bogastvom! Ker je bil kot vsak politik talentiran za pretvarjane, si je lahko brez zadržkov predstavljal monumentalen vhod v središčni muzej, v katerem bo visela še bolj monumentalna kompozicija z naslovom Portret vodje slikarja Fritza Erlerja. Logika njegovega muzejskega izbora je slonela na alegoričnih, pastirsko planinskih motivih. Umetnice in umetniki, do kdaj si bomo pustili, da o nas odločajo planinski motivi in napevi?! Vsekakor ne smemo pozabiti na žrtvovanjsko herojične motive, kakor tudi ne na mnogotere religijozno in zgodovinske akademizme.

 

Govno je oboževalo umetnost kompozicije, joj, kako jo je oboževalo. Najraje pa je imelo centralne kompozicije! Ne morem se upreti, da ne zapišem: Berlin kaput! Komopozicijo je udarila po gobcu konstrukcija. Kritiki mi včasih očitajo, da takrat, ko govorim o lepoti Bauhausa, ne omenim, da se jih je od 1200 študentov Bauhausa brez zadržkov 400 vključilo v nacional-socialistično gradnjo. Ali pa, da je direktor šole, Walter Gropius dopovedoval oglaševalcu Goebelsu, da je Bauhausova aritektura po duhu najbližja od vseh arhitektur tistemu, kar bi se lahko imenovalo nemška arhitektura. Že mogoče, toda neizpodbitno dejstvo je, da so množico arhitektov brezpogojno pošiljali v Philadelphijo!

Detajl: Walter Gropius je med drugim  predaval na ameriški šoli Black Mountain.

Kultur-politik je zgradil od velikega tisočletnega načrta Germanije le most Nibelungen čez reko Donavo, ki naj bi vodil do kompleksa kulturnega središča Evrope.

 

 

Kulturna revolucija št. 2

 

Po koncu bridke izkušnje z nacional-kulturno revolucijo poglejmo še na levi linški breg. Seveda je to levi, če stojimo usmerjeni proti SchwarzmeeruNa obrežju reke Donave vidimo kulturno inštitucijo Ars Electronica, ki zastopa računalniško umetnost. Na festivalu Ars Electronica lahko dobi prostor manifestacije vsaka umetnina, ki jo prijavimo na javni poziv v vseh napovedanih umetniških zvrsteh, v različnih eletronskih žanrih. Seveda je izbrana samo, če vsebinsko in oblikovno zadovolji etsteske elektronske energije bodisi zaprtega ali odprtega tipa. Proizvedena umetnina je lahko viskotehnološka (high-tech) ali nizkotehnološka (low-tech). Izza strojne opreme, ki gradi ali dekonstruira elektronske umetniške oblike ter jih na različne načine kinetizira, stoji računalniška programska oprema. Vsako programje ima svoje matematično ozadje, ki se procesira z algoritmi in protokoli. Elektronska umetnost je največkrat programirana umetnost. Celo njeni slučaji so organizirani s sistemsko distribucijo. Iz vsake napake proizvajajo novo informacijo.

 

Vse, kar je elektronsko in potencialno digitalno, vse, kar se lahko elektronsko odčita (skenira), se lahko s svojim digitalnim zapisom, s svojim digitalnim jezikom manifestira. Elektronska umetnost povzema in dodaja nove umetniške metode iz preteklih avantgardnih praks, kot so procesulanost, serialnost ali nova produktnost. Z računalniško umetnostjo smo začeli mrežiti načrtovane umetniške in družbene konstrukcije.

 

Osrednja razlika med ostalimi svetovnimi umetniškimi manifestacijami in Ars Electronico je v tem, da v prostorih muzejev, festivalov, bienalov velja pravilo: "Ne dotikaj se umetniških del!" Vsak prostor manifestacije ima svojega varnostnika, ki budno pazi, da se ne dotakneš umetnine. Na Ars Electronici pa se lahko umetnine dotikaš, celo zaželjeno je, da se je dotakneš. Umetnost postane aktivno parcipatorna. V muzejih in galerijah XX. stoletja se oko ne nasiti gledanja. Skozi oko mislimo umetnine. Umetnine na Ars Electronici sprožajo čutne in intelektualne senzacije. Umetnine gledamo s celotnim telesom.

 

***

 

Digresija pred zaključkom komentarja, ki bo imel svoje nadaljevanje: leta 1989 sta dva slovenska umetnika dobila posebno priznanje festivala, to sta bila Edvard Zajec in Franci Curk. Edvarda Zajca sem že komentiral na Portalu PLUS, o Franciju Curku pa bom zagotovo še pisal. Konec digresije.

 

Laboratorij in muzej bodočnosti Ars Electronice se je od leta 1979 razvil do neslutenih razsežnosti, ki jih ne more zaobseči noben internet ali komentar. Predvsem pa je bistveno to, da se v Linzu reprezentirajo umetniki in njihovi uporabniki, ki se ne oblačijo v hitlerjansko modno linijo Hugo BossV vseh primerih se mi je na mostu Nibelungen nad Donavo vnela intenzivna notranja napetost. Kaj pa če se ti dve diametralno nasprotni kulturni stanji v bližnji ali daljni prihodnosti ne prepleteta v nekaj, kar še nima imena? Ne želimo si tega imenovanja!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
1
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.780
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.929
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.897
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.793
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.285
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.528
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.218
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 889
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 904