Komentar

Dve kulturni revoluciji v Linzu: Adolf Govno in modna linija Hugo Boss

Linz je in je bil v obeh slučajih mesto dveh kulturnih revolucij! V prvem primeru evropske, v drugem pa planetarno kulturne revolucije. Vau, kašna kulturna dinamika mesta, mogoče celo večja od Los Angelesa! Nova prihajajoča obredja zahtevajo, da mesto Linz kar se da natančno razumemo.

13.08.2016 19:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Linz   Donava   Adolf Hitler   Ars Electronica   Hugo Boss

Laboratorij in muzej bodočnosti Ars Electronice se je od leta 1979 razvil do neslutenih razsežnosti, ki jih ne more zaobseči noben internet ali komentar. Predvsem pa je bistveno to, da se v Linzu reprezentirajo umetniki in njihovi uporabniki, ki se ne oblačijo v hitlerjansko modno linijo Hugo Boss.

Večkrat se je zgodilo, da sem stal na mostu Nibelungen v Linzu in gledal v gladino Donave v smeri izvira proti Schwarzwaldu. Če sem dvignil pogled ter ga usmeril na levi breg proti osrednjemu linškemu trgu, sem videl njegovo apokaliptično nacional-kulturno preteklost, če sem pogledal na desni breg, proti Postlingbergu, pa sem videl našo najboljšo možno bodočnost, naše digitalno kulturno izročilo, namenjeno bodočim rodovom. Rodovi izginjajo, novi prihajajo, arhitekture-inštitucije pa ostajo. Prihaja september, ko se bom ponovno odpravil na festival Ars Electronica. Vstopil bom v duh časa, ki se množi te dni tu med nami. Vedno je tako, preprosto ne more biti drugače, da imam med tem, ko gledam urgentno umetnost na Ars Electronici, v mislih obe kulturni revoluciji, ki sta se odigrali celotnemu človeštvu v tem mestu.

Prelistajmo obe kulturni revoluciji:

 

Kulturna revolucija št. 1

 

Poglejmo na desni breg, seveda, če smo postavljeni v smer proti Schwarzmeeru: Adolf Govno ni bil nikoli umetnik, vedno je bil izjemen kultur-politik, orator, strokovnjak za politiko in nacionalno kulturo ter črno oglaševanje. V svojih kulturno političnih izhodiščih se je obsedeno oklepal kultov, ljudskih običajev in staro romantičnih navad. Trgovec in proizvajalec akvarelov je združeval v svojem mizernem mimetičnem zanosu imperialne vedute in planinske rezbarije. Adolfu Govnu se je zdel odgovor, ko je stal na mostu Nibelungen nad Donavo, bližje kot kadarkoli prej. Mestu Linz bo njegova mesijanska obsedenost dodelila položaj evropske prestolnice kulture. Linz bo postal bo novi Jeruzalem, ihhhhhhhhaha, nemško duhovno središče, hram nove Evrope. Vse to se bo zgodilo po izboru kuratorja, kultur-politika, Adolfa Govna. En vodja, ena Nemčija, ena kultura za vso Evropo.

 

Poleg tehnično operativnega uničevanja homoseksualcev, invalidov, sindikalistov, komunistov, romov, umetnikov, slovanov in judov je Adolf zaukazal svoji partijski tovarišiji tudi tehnično operativno ropanje umetniških del v imenu nemške kulture in nemškega ljudstva. V resnici pa je to bila njegova zasebna črno magijska obrt. Zaukazal je nasilno razlastitev premične vizualne kulture, predvsem umetnin v lasti judovskih degenerirancev. Njegov namen je bil čist, zavarovati umetniška dela in jih vgraditi v arhitekturne neo-neo-neo-marmorne grozote, polne imperialnih dimenzij. S kakšnim veseljem se je uniformirano Govno sklanjalo nad načrti monumentalnega Linza, nad načrti arhitekta oponaševalca, ki je oponašal še večjega arhitekta oponaševalca!

 

Politično Govno je skakljalo okrog arhitekturnih maket in se že vnaprej veselilo kulturnega kapitala, ki so ga zbirali po vsej Evropi in okolici s pomočjo tankovskih divizij. V Linzu, na mostu Nibelungen nad Donavo, je v svojo skicirko zapisal izhodišče za svoj kulturni boj: Nujno potrebno je prerazporediti preobremenjenost političnih središč z duhovnim bogastvom! Ker je bil kot vsak politik talentiran za pretvarjane, si je lahko brez zadržkov predstavljal monumentalen vhod v središčni muzej, v katerem bo visela še bolj monumentalna kompozicija z naslovom Portret vodje slikarja Fritza Erlerja. Logika njegovega muzejskega izbora je slonela na alegoričnih, pastirsko planinskih motivih. Umetnice in umetniki, do kdaj si bomo pustili, da o nas odločajo planinski motivi in napevi?! Vsekakor ne smemo pozabiti na žrtvovanjsko herojične motive, kakor tudi ne na mnogotere religijozno in zgodovinske akademizme.

 

Govno je oboževalo umetnost kompozicije, joj, kako jo je oboževalo. Najraje pa je imelo centralne kompozicije! Ne morem se upreti, da ne zapišem: Berlin kaput! Komopozicijo je udarila po gobcu konstrukcija. Kritiki mi včasih očitajo, da takrat, ko govorim o lepoti Bauhausa, ne omenim, da se jih je od 1200 študentov Bauhausa brez zadržkov 400 vključilo v nacional-socialistično gradnjo. Ali pa, da je direktor šole, Walter Gropius dopovedoval oglaševalcu Goebelsu, da je Bauhausova aritektura po duhu najbližja od vseh arhitektur tistemu, kar bi se lahko imenovalo nemška arhitektura. Že mogoče, toda neizpodbitno dejstvo je, da so množico arhitektov brezpogojno pošiljali v Philadelphijo!

Detajl: Walter Gropius je med drugim  predaval na ameriški šoli Black Mountain.

Kultur-politik je zgradil od velikega tisočletnega načrta Germanije le most Nibelungen čez reko Donavo, ki naj bi vodil do kompleksa kulturnega središča Evrope.

 

 

Kulturna revolucija št. 2

 

Po koncu bridke izkušnje z nacional-kulturno revolucijo poglejmo še na levi linški breg. Seveda je to levi, če stojimo usmerjeni proti SchwarzmeeruNa obrežju reke Donave vidimo kulturno inštitucijo Ars Electronica, ki zastopa računalniško umetnost. Na festivalu Ars Electronica lahko dobi prostor manifestacije vsaka umetnina, ki jo prijavimo na javni poziv v vseh napovedanih umetniških zvrsteh, v različnih eletronskih žanrih. Seveda je izbrana samo, če vsebinsko in oblikovno zadovolji etsteske elektronske energije bodisi zaprtega ali odprtega tipa. Proizvedena umetnina je lahko viskotehnološka (high-tech) ali nizkotehnološka (low-tech). Izza strojne opreme, ki gradi ali dekonstruira elektronske umetniške oblike ter jih na različne načine kinetizira, stoji računalniška programska oprema. Vsako programje ima svoje matematično ozadje, ki se procesira z algoritmi in protokoli. Elektronska umetnost je največkrat programirana umetnost. Celo njeni slučaji so organizirani s sistemsko distribucijo. Iz vsake napake proizvajajo novo informacijo.

 

Vse, kar je elektronsko in potencialno digitalno, vse, kar se lahko elektronsko odčita (skenira), se lahko s svojim digitalnim zapisom, s svojim digitalnim jezikom manifestira. Elektronska umetnost povzema in dodaja nove umetniške metode iz preteklih avantgardnih praks, kot so procesulanost, serialnost ali nova produktnost. Z računalniško umetnostjo smo začeli mrežiti načrtovane umetniške in družbene konstrukcije.

 

Osrednja razlika med ostalimi svetovnimi umetniškimi manifestacijami in Ars Electronico je v tem, da v prostorih muzejev, festivalov, bienalov velja pravilo: "Ne dotikaj se umetniških del!" Vsak prostor manifestacije ima svojega varnostnika, ki budno pazi, da se ne dotakneš umetnine. Na Ars Electronici pa se lahko umetnine dotikaš, celo zaželjeno je, da se je dotakneš. Umetnost postane aktivno parcipatorna. V muzejih in galerijah XX. stoletja se oko ne nasiti gledanja. Skozi oko mislimo umetnine. Umetnine na Ars Electronici sprožajo čutne in intelektualne senzacije. Umetnine gledamo s celotnim telesom.

 

***

 

Digresija pred zaključkom komentarja, ki bo imel svoje nadaljevanje: leta 1989 sta dva slovenska umetnika dobila posebno priznanje festivala, to sta bila Edvard Zajec in Franci Curk. Edvarda Zajca sem že komentiral na Portalu PLUS, o Franciju Curku pa bom zagotovo še pisal. Konec digresije.

 

Laboratorij in muzej bodočnosti Ars Electronice se je od leta 1979 razvil do neslutenih razsežnosti, ki jih ne more zaobseči noben internet ali komentar. Predvsem pa je bistveno to, da se v Linzu reprezentirajo umetniki in njihovi uporabniki, ki se ne oblačijo v hitlerjansko modno linijo Hugo BossV vseh primerih se mi je na mostu Nibelungen nad Donavo vnela intenzivna notranja napetost. Kaj pa če se ti dve diametralno nasprotni kulturni stanji v bližnji ali daljni prihodnosti ne prepleteta v nekaj, kar še nima imena? Ne želimo si tega imenovanja!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
0
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,526
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,838
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,601
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,913
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,069
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,706
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,360
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,198
09/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,949
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,120