Komentar

Dve kulturni revoluciji v Linzu: Adolf Govno in modna linija Hugo Boss

Linz je in je bil v obeh slučajih mesto dveh kulturnih revolucij! V prvem primeru evropske, v drugem pa planetarno kulturne revolucije. Vau, kašna kulturna dinamika mesta, mogoče celo večja od Los Angelesa! Nova prihajajoča obredja zahtevajo, da mesto Linz kar se da natančno razumemo.

13.08.2016 19:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Linz   Donava   Adolf Hitler   Ars Electronica   Hugo Boss

Laboratorij in muzej bodočnosti Ars Electronice se je od leta 1979 razvil do neslutenih razsežnosti, ki jih ne more zaobseči noben internet ali komentar. Predvsem pa je bistveno to, da se v Linzu reprezentirajo umetniki in njihovi uporabniki, ki se ne oblačijo v hitlerjansko modno linijo Hugo Boss.

Večkrat se je zgodilo, da sem stal na mostu Nibelungen v Linzu in gledal v gladino Donave v smeri izvira proti Schwarzwaldu. Če sem dvignil pogled ter ga usmeril na levi breg proti osrednjemu linškemu trgu, sem videl njegovo apokaliptično nacional-kulturno preteklost, če sem pogledal na desni breg, proti Postlingbergu, pa sem videl našo najboljšo možno bodočnost, naše digitalno kulturno izročilo, namenjeno bodočim rodovom. Rodovi izginjajo, novi prihajajo, arhitekture-inštitucije pa ostajo. Prihaja september, ko se bom ponovno odpravil na festival Ars Electronica. Vstopil bom v duh časa, ki se množi te dni tu med nami. Vedno je tako, preprosto ne more biti drugače, da imam med tem, ko gledam urgentno umetnost na Ars Electronici, v mislih obe kulturni revoluciji, ki sta se odigrali celotnemu človeštvu v tem mestu.

Prelistajmo obe kulturni revoluciji:

 

Kulturna revolucija št. 1

 

Poglejmo na desni breg, seveda, če smo postavljeni v smer proti Schwarzmeeru: Adolf Govno ni bil nikoli umetnik, vedno je bil izjemen kultur-politik, orator, strokovnjak za politiko in nacionalno kulturo ter črno oglaševanje. V svojih kulturno političnih izhodiščih se je obsedeno oklepal kultov, ljudskih običajev in staro romantičnih navad. Trgovec in proizvajalec akvarelov je združeval v svojem mizernem mimetičnem zanosu imperialne vedute in planinske rezbarije. Adolfu Govnu se je zdel odgovor, ko je stal na mostu Nibelungen nad Donavo, bližje kot kadarkoli prej. Mestu Linz bo njegova mesijanska obsedenost dodelila položaj evropske prestolnice kulture. Linz bo postal bo novi Jeruzalem, ihhhhhhhhaha, nemško duhovno središče, hram nove Evrope. Vse to se bo zgodilo po izboru kuratorja, kultur-politika, Adolfa Govna. En vodja, ena Nemčija, ena kultura za vso Evropo.

 

Poleg tehnično operativnega uničevanja homoseksualcev, invalidov, sindikalistov, komunistov, romov, umetnikov, slovanov in judov je Adolf zaukazal svoji partijski tovarišiji tudi tehnično operativno ropanje umetniških del v imenu nemške kulture in nemškega ljudstva. V resnici pa je to bila njegova zasebna črno magijska obrt. Zaukazal je nasilno razlastitev premične vizualne kulture, predvsem umetnin v lasti judovskih degenerirancev. Njegov namen je bil čist, zavarovati umetniška dela in jih vgraditi v arhitekturne neo-neo-neo-marmorne grozote, polne imperialnih dimenzij. S kakšnim veseljem se je uniformirano Govno sklanjalo nad načrti monumentalnega Linza, nad načrti arhitekta oponaševalca, ki je oponašal še večjega arhitekta oponaševalca!

 

Politično Govno je skakljalo okrog arhitekturnih maket in se že vnaprej veselilo kulturnega kapitala, ki so ga zbirali po vsej Evropi in okolici s pomočjo tankovskih divizij. V Linzu, na mostu Nibelungen nad Donavo, je v svojo skicirko zapisal izhodišče za svoj kulturni boj: Nujno potrebno je prerazporediti preobremenjenost političnih središč z duhovnim bogastvom! Ker je bil kot vsak politik talentiran za pretvarjane, si je lahko brez zadržkov predstavljal monumentalen vhod v središčni muzej, v katerem bo visela še bolj monumentalna kompozicija z naslovom Portret vodje slikarja Fritza Erlerja. Logika njegovega muzejskega izbora je slonela na alegoričnih, pastirsko planinskih motivih. Umetnice in umetniki, do kdaj si bomo pustili, da o nas odločajo planinski motivi in napevi?! Vsekakor ne smemo pozabiti na žrtvovanjsko herojične motive, kakor tudi ne na mnogotere religijozno in zgodovinske akademizme.

 

Govno je oboževalo umetnost kompozicije, joj, kako jo je oboževalo. Najraje pa je imelo centralne kompozicije! Ne morem se upreti, da ne zapišem: Berlin kaput! Komopozicijo je udarila po gobcu konstrukcija. Kritiki mi včasih očitajo, da takrat, ko govorim o lepoti Bauhausa, ne omenim, da se jih je od 1200 študentov Bauhausa brez zadržkov 400 vključilo v nacional-socialistično gradnjo. Ali pa, da je direktor šole, Walter Gropius dopovedoval oglaševalcu Goebelsu, da je Bauhausova aritektura po duhu najbližja od vseh arhitektur tistemu, kar bi se lahko imenovalo nemška arhitektura. Že mogoče, toda neizpodbitno dejstvo je, da so množico arhitektov brezpogojno pošiljali v Philadelphijo!

Detajl: Walter Gropius je med drugim  predaval na ameriški šoli Black Mountain.

Kultur-politik je zgradil od velikega tisočletnega načrta Germanije le most Nibelungen čez reko Donavo, ki naj bi vodil do kompleksa kulturnega središča Evrope.

 

 

Kulturna revolucija št. 2

 

Po koncu bridke izkušnje z nacional-kulturno revolucijo poglejmo še na levi linški breg. Seveda je to levi, če stojimo usmerjeni proti SchwarzmeeruNa obrežju reke Donave vidimo kulturno inštitucijo Ars Electronica, ki zastopa računalniško umetnost. Na festivalu Ars Electronica lahko dobi prostor manifestacije vsaka umetnina, ki jo prijavimo na javni poziv v vseh napovedanih umetniških zvrsteh, v različnih eletronskih žanrih. Seveda je izbrana samo, če vsebinsko in oblikovno zadovolji etsteske elektronske energije bodisi zaprtega ali odprtega tipa. Proizvedena umetnina je lahko viskotehnološka (high-tech) ali nizkotehnološka (low-tech). Izza strojne opreme, ki gradi ali dekonstruira elektronske umetniške oblike ter jih na različne načine kinetizira, stoji računalniška programska oprema. Vsako programje ima svoje matematično ozadje, ki se procesira z algoritmi in protokoli. Elektronska umetnost je največkrat programirana umetnost. Celo njeni slučaji so organizirani s sistemsko distribucijo. Iz vsake napake proizvajajo novo informacijo.

 

Vse, kar je elektronsko in potencialno digitalno, vse, kar se lahko elektronsko odčita (skenira), se lahko s svojim digitalnim zapisom, s svojim digitalnim jezikom manifestira. Elektronska umetnost povzema in dodaja nove umetniške metode iz preteklih avantgardnih praks, kot so procesulanost, serialnost ali nova produktnost. Z računalniško umetnostjo smo začeli mrežiti načrtovane umetniške in družbene konstrukcije.

 

Osrednja razlika med ostalimi svetovnimi umetniškimi manifestacijami in Ars Electronico je v tem, da v prostorih muzejev, festivalov, bienalov velja pravilo: "Ne dotikaj se umetniških del!" Vsak prostor manifestacije ima svojega varnostnika, ki budno pazi, da se ne dotakneš umetnine. Na Ars Electronici pa se lahko umetnine dotikaš, celo zaželjeno je, da se je dotakneš. Umetnost postane aktivno parcipatorna. V muzejih in galerijah XX. stoletja se oko ne nasiti gledanja. Skozi oko mislimo umetnine. Umetnine na Ars Electronici sprožajo čutne in intelektualne senzacije. Umetnine gledamo s celotnim telesom.

 

***

 

Digresija pred zaključkom komentarja, ki bo imel svoje nadaljevanje: leta 1989 sta dva slovenska umetnika dobila posebno priznanje festivala, to sta bila Edvard Zajec in Franci Curk. Edvarda Zajca sem že komentiral na Portalu PLUS, o Franciju Curku pa bom zagotovo še pisal. Konec digresije.

 

Laboratorij in muzej bodočnosti Ars Electronice se je od leta 1979 razvil do neslutenih razsežnosti, ki jih ne more zaobseči noben internet ali komentar. Predvsem pa je bistveno to, da se v Linzu reprezentirajo umetniki in njihovi uporabniki, ki se ne oblačijo v hitlerjansko modno linijo Hugo BossV vseh primerih se mi je na mostu Nibelungen nad Donavo vnela intenzivna notranja napetost. Kaj pa če se ti dve diametralno nasprotni kulturni stanji v bližnji ali daljni prihodnosti ne prepleteta v nekaj, kar še nima imena? Ne želimo si tega imenovanja!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
14
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.751
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.235
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.382
04/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.233
05/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.029
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 868
07/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.987
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 911
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 527
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.133