Komentar

Dve kulturni revoluciji v Linzu: Adolf Govno in modna linija Hugo Boss

Linz je in je bil v obeh slučajih mesto dveh kulturnih revolucij! V prvem primeru evropske, v drugem pa planetarno kulturne revolucije. Vau, kašna kulturna dinamika mesta, mogoče celo večja od Los Angelesa! Nova prihajajoča obredja zahtevajo, da mesto Linz kar se da natančno razumemo.

13.08.2016 19:24
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Linz   Donava   Adolf Hitler   Ars Electronica   Hugo Boss

Laboratorij in muzej bodočnosti Ars Electronice se je od leta 1979 razvil do neslutenih razsežnosti, ki jih ne more zaobseči noben internet ali komentar. Predvsem pa je bistveno to, da se v Linzu reprezentirajo umetniki in njihovi uporabniki, ki se ne oblačijo v hitlerjansko modno linijo Hugo Boss.

Večkrat se je zgodilo, da sem stal na mostu Nibelungen v Linzu in gledal v gladino Donave v smeri izvira proti Schwarzwaldu. Če sem dvignil pogled ter ga usmeril na levi breg proti osrednjemu linškemu trgu, sem videl njegovo apokaliptično nacional-kulturno preteklost, če sem pogledal na desni breg, proti Postlingbergu, pa sem videl našo najboljšo možno bodočnost, naše digitalno kulturno izročilo, namenjeno bodočim rodovom. Rodovi izginjajo, novi prihajajo, arhitekture-inštitucije pa ostajo. Prihaja september, ko se bom ponovno odpravil na festival Ars Electronica. Vstopil bom v duh časa, ki se množi te dni tu med nami. Vedno je tako, preprosto ne more biti drugače, da imam med tem, ko gledam urgentno umetnost na Ars Electronici, v mislih obe kulturni revoluciji, ki sta se odigrali celotnemu človeštvu v tem mestu.

Prelistajmo obe kulturni revoluciji:

 

Kulturna revolucija št. 1

 

Poglejmo na desni breg, seveda, če smo postavljeni v smer proti Schwarzmeeru: Adolf Govno ni bil nikoli umetnik, vedno je bil izjemen kultur-politik, orator, strokovnjak za politiko in nacionalno kulturo ter črno oglaševanje. V svojih kulturno političnih izhodiščih se je obsedeno oklepal kultov, ljudskih običajev in staro romantičnih navad. Trgovec in proizvajalec akvarelov je združeval v svojem mizernem mimetičnem zanosu imperialne vedute in planinske rezbarije. Adolfu Govnu se je zdel odgovor, ko je stal na mostu Nibelungen nad Donavo, bližje kot kadarkoli prej. Mestu Linz bo njegova mesijanska obsedenost dodelila položaj evropske prestolnice kulture. Linz bo postal bo novi Jeruzalem, ihhhhhhhhaha, nemško duhovno središče, hram nove Evrope. Vse to se bo zgodilo po izboru kuratorja, kultur-politika, Adolfa Govna. En vodja, ena Nemčija, ena kultura za vso Evropo.

 

Poleg tehnično operativnega uničevanja homoseksualcev, invalidov, sindikalistov, komunistov, romov, umetnikov, slovanov in judov je Adolf zaukazal svoji partijski tovarišiji tudi tehnično operativno ropanje umetniških del v imenu nemške kulture in nemškega ljudstva. V resnici pa je to bila njegova zasebna črno magijska obrt. Zaukazal je nasilno razlastitev premične vizualne kulture, predvsem umetnin v lasti judovskih degenerirancev. Njegov namen je bil čist, zavarovati umetniška dela in jih vgraditi v arhitekturne neo-neo-neo-marmorne grozote, polne imperialnih dimenzij. S kakšnim veseljem se je uniformirano Govno sklanjalo nad načrti monumentalnega Linza, nad načrti arhitekta oponaševalca, ki je oponašal še večjega arhitekta oponaševalca!

 

Politično Govno je skakljalo okrog arhitekturnih maket in se že vnaprej veselilo kulturnega kapitala, ki so ga zbirali po vsej Evropi in okolici s pomočjo tankovskih divizij. V Linzu, na mostu Nibelungen nad Donavo, je v svojo skicirko zapisal izhodišče za svoj kulturni boj: Nujno potrebno je prerazporediti preobremenjenost političnih središč z duhovnim bogastvom! Ker je bil kot vsak politik talentiran za pretvarjane, si je lahko brez zadržkov predstavljal monumentalen vhod v središčni muzej, v katerem bo visela še bolj monumentalna kompozicija z naslovom Portret vodje slikarja Fritza Erlerja. Logika njegovega muzejskega izbora je slonela na alegoričnih, pastirsko planinskih motivih. Umetnice in umetniki, do kdaj si bomo pustili, da o nas odločajo planinski motivi in napevi?! Vsekakor ne smemo pozabiti na žrtvovanjsko herojične motive, kakor tudi ne na mnogotere religijozno in zgodovinske akademizme.

 

Govno je oboževalo umetnost kompozicije, joj, kako jo je oboževalo. Najraje pa je imelo centralne kompozicije! Ne morem se upreti, da ne zapišem: Berlin kaput! Komopozicijo je udarila po gobcu konstrukcija. Kritiki mi včasih očitajo, da takrat, ko govorim o lepoti Bauhausa, ne omenim, da se jih je od 1200 študentov Bauhausa brez zadržkov 400 vključilo v nacional-socialistično gradnjo. Ali pa, da je direktor šole, Walter Gropius dopovedoval oglaševalcu Goebelsu, da je Bauhausova aritektura po duhu najbližja od vseh arhitektur tistemu, kar bi se lahko imenovalo nemška arhitektura. Že mogoče, toda neizpodbitno dejstvo je, da so množico arhitektov brezpogojno pošiljali v Philadelphijo!

Detajl: Walter Gropius je med drugim  predaval na ameriški šoli Black Mountain.

Kultur-politik je zgradil od velikega tisočletnega načrta Germanije le most Nibelungen čez reko Donavo, ki naj bi vodil do kompleksa kulturnega središča Evrope.

 

 

Kulturna revolucija št. 2

 

Po koncu bridke izkušnje z nacional-kulturno revolucijo poglejmo še na levi linški breg. Seveda je to levi, če stojimo usmerjeni proti SchwarzmeeruNa obrežju reke Donave vidimo kulturno inštitucijo Ars Electronica, ki zastopa računalniško umetnost. Na festivalu Ars Electronica lahko dobi prostor manifestacije vsaka umetnina, ki jo prijavimo na javni poziv v vseh napovedanih umetniških zvrsteh, v različnih eletronskih žanrih. Seveda je izbrana samo, če vsebinsko in oblikovno zadovolji etsteske elektronske energije bodisi zaprtega ali odprtega tipa. Proizvedena umetnina je lahko viskotehnološka (high-tech) ali nizkotehnološka (low-tech). Izza strojne opreme, ki gradi ali dekonstruira elektronske umetniške oblike ter jih na različne načine kinetizira, stoji računalniška programska oprema. Vsako programje ima svoje matematično ozadje, ki se procesira z algoritmi in protokoli. Elektronska umetnost je največkrat programirana umetnost. Celo njeni slučaji so organizirani s sistemsko distribucijo. Iz vsake napake proizvajajo novo informacijo.

 

Vse, kar je elektronsko in potencialno digitalno, vse, kar se lahko elektronsko odčita (skenira), se lahko s svojim digitalnim zapisom, s svojim digitalnim jezikom manifestira. Elektronska umetnost povzema in dodaja nove umetniške metode iz preteklih avantgardnih praks, kot so procesulanost, serialnost ali nova produktnost. Z računalniško umetnostjo smo začeli mrežiti načrtovane umetniške in družbene konstrukcije.

 

Osrednja razlika med ostalimi svetovnimi umetniškimi manifestacijami in Ars Electronico je v tem, da v prostorih muzejev, festivalov, bienalov velja pravilo: "Ne dotikaj se umetniških del!" Vsak prostor manifestacije ima svojega varnostnika, ki budno pazi, da se ne dotakneš umetnine. Na Ars Electronici pa se lahko umetnine dotikaš, celo zaželjeno je, da se je dotakneš. Umetnost postane aktivno parcipatorna. V muzejih in galerijah XX. stoletja se oko ne nasiti gledanja. Skozi oko mislimo umetnine. Umetnine na Ars Electronici sprožajo čutne in intelektualne senzacije. Umetnine gledamo s celotnim telesom.

 

***

 

Digresija pred zaključkom komentarja, ki bo imel svoje nadaljevanje: leta 1989 sta dva slovenska umetnika dobila posebno priznanje festivala, to sta bila Edvard Zajec in Franci Curk. Edvarda Zajca sem že komentiral na Portalu PLUS, o Franciju Curku pa bom zagotovo še pisal. Konec digresije.

 

Laboratorij in muzej bodočnosti Ars Electronice se je od leta 1979 razvil do neslutenih razsežnosti, ki jih ne more zaobseči noben internet ali komentar. Predvsem pa je bistveno to, da se v Linzu reprezentirajo umetniki in njihovi uporabniki, ki se ne oblačijo v hitlerjansko modno linijo Hugo BossV vseh primerih se mi je na mostu Nibelungen nad Donavo vnela intenzivna notranja napetost. Kaj pa če se ti dve diametralno nasprotni kulturni stanji v bližnji ali daljni prihodnosti ne prepleteta v nekaj, kar še nima imena? Ne želimo si tega imenovanja!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.626
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.564
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.771
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.278
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.040
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.352
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.412