Intervju

Svetovne organizacije in države hočejo nadzor nad našo odgovornostjo in osebno svobodo. Tobak je le začetek.

Novozelanska poslanka Marama Fox ga je pred tedni v televizijski debati javno označila za prinašalca smrti in ga primerjala celo z nacističnim veljakom Goebbelsom. Kdo je dr. Gietz, da si je prislužil tako brutalno oznako? Drži, da je Nemec, vendar ni neonacist, še manj kriminalec ali trgovec z orožjem. Huje, bodo sarkastično pripomnili borci za svet brez cigaret: Axel Gietz je šef korporativnega komuniciranja pri Imperial Brands, britanske tobačne multinacionalke, četrte največje proizvajalke cigaret na svetu (in največje proizvajalke cigar). Njegova sta tudi Drum in Rizla. Zgolj za ilustracijo: tržna kapitalizacija Imperial Brands je bila leta 2011 okoli 30 milijard evrov.

14.08.2016 18:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   tobak   Imperial Brands   Axel Geitz   Slovenija   Milojka Kolar Celarc

Ne prodajamo cigaret, prodajamo davke. 80 % cene tobačnih izdelkov gre v proračun Slovenije, 80 % cene vsakega zakonitega zavoja cigaret. Ker kriminalci ne plačujejo davkov in ker bo nezakonito trgovanje v Sloveniji naraslo, saj je tranzitna država na poti iz Bosne in Črne gore, bo izguba zaradi nezakonitega trgovanja velika.

Slovenijo je obiskal z namenom. Tudi neformalna prošnja za intervju na Portalu PLUS je prišla z namenom. Ste eden redkih liberalnih in normalnih medijev v državi, nam je bilo polaskano. Drži, poskušamo ostati odprti in korektni do vseh, ki si to zaslužijo. Dajemo priložnost tistim, ki jim sistem ne priznava pravice do svobodnega izražanja. Ko gre za državno intervencijo v sfero osebne svobode in individualne odgovornosti, pa smo sploh pasji. Že glasbena kvota, s katero nam slovenska vlada predpisuje, koliko odstotkov slovenske glasbe moramo dnevno poslušati na radiu ali televiziji, je grozljiva zloraba oblasti. Nič manjša ni načrtovana sprememba protitobačne zakonodaje, zaradi katere je ta pogovor tudi nastal. Naš sogovornik ima namreč zadnje čase zahtevno nalogo, saj nekatere države dramatično zaostrujejo tobačno zakonodajo. Tudi evropske, kjer je Komisija sprejela Evropsko direktivo o tobačnih izdelkih, vendar želijo nekatere članice biti še bolj papeške od papeža. Kajpak mora biti med njimi tudi Slovenija. Dr. Axel Geitz zaradi tega zdaj potuje po svetu tudi kot lobist, saj mora v državah, kjer vlade načrtujejo bistveno strožje predpise glede kajenja in uživanja tobačnih izdelkov, stopiti v stik z vsemi vpletenimi in predstaviti stališča svoje multinacionalke. Ker je Milojka Kolar, povsem kompromitirana slovenska ministrica za zdravje, začela agresivno zagovarjati izjemno strogo novelo Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (vir), ki je bil sprejet pred dvajsetimi leti in kasneje večkrat spremenjen in dopolnjen, hkrati pa je zdaj že bivši finančni minister Dušan Mramor zavijal z očmi ob njenih radikalnih idejah, zaradi katerih bi država pobrala precej manj trošarin, saj bi prodaja cigaret upadla, povečal pa bi se črni trg, smo na uredništvu soglašali, da kot urednik in ozdravljeni kadilec z gospodom Geitzom naredim intervju. Odločilno je k temu pripomogel tudi njegov prispevek, objavljen v New Europe (vir), kjer opozarja na vrsto nevarnih posledic, ki jih prinaša dramatično zaostrovanje t.i. tobačne zakonodaje.

 

Gospod Geitz, koliko je po vašem sploh vpliven tobačni lobi v Sloveniji?

Kar nekaj časa mi je vzelo in kar nekajkrat sem moral obiskati Slovenijo, da sem uvidel, da tisti, ki odločajo, jemljejo predstavnike katere koli industrije kot lobistične skupine, ki predstavljajo grožnjo javnemu interesu, na eni strani in predstavnike vseh ostalih sektorjev, še posebej nevladnih organizacij kot nelobistične zagovornike splošnih interesov. Zato kar razumem, da je v Sloveniji težko najti osebo ali ustanovo, ki bi se odprto zavzemala za kakšen poseben interes industrije. V javni razpravi si lahko vpliven le tako dolgo, dokler udeleženci razprave poskušajo poslušati, razumeti in so pripravljeni spremeniti prejšnje odločitve, če iz teh razprav izvirajo nova dejstva. Do zdaj se glede tobačne zakonodaje v Sloveniji še ni veliko razpravljalo v javnosti. Pošiljanje predlogov na Ministrstvo za zdravje v enomesečni "javni razpravi" ni resnična javna razprava, temveč enostranska pot. Na koncu se zdi, da poskuša Ministrstvo za zdravje celo skriti predloge, ki ne podpirajo njegovih stališč. Pravzaprav javna razprava na ravni tistih, ki odločajo, sploh ne obstaja. Zato naša industrija načeloma ne more biti vplivna, še manj pa v praksi.

Po drugi strani so bili za pogovor dovzetni vsaj nekateri mediji in novinarji, s katerimi sem imel priložnost razpravljati. A če razprava ni objavljena, gre za zasebni pogovor. Pravzaprav je nekaj razprav objavljenih, za kar sem hvaležen vsem. Nenavadno je, da se tisti, na katere so bila naslovljena nekatera zelo pomembna vprašanja, obnašajo, kot da se nič ne dogaja.

 

Kako to mislite?

Kar naprej ponavljajo iste argumente, kot da jih sploh nihče ni resno postavil pod vprašaj. Še enkrat: to ni javna razprava, zato ni lobiranja, vsaj ne z naše strani. Medtem pa veliko interesnih skupin, ki so označene kot lobistični subjekti, ne le lobirajo, temveč imajo stalno dovoljenje za dostop do prostorov Ministrstva za zdravje. Kjer koli po svetu se udejstvujem, to počnem vidno in na najbolj možen transparenten način. In če bo dovoljeno, se bom tako udejstvoval tudi v Sloveniji.

 

Katere so po vašem mnenju glavne slabosti predlaganega protitobačnega zakona.

Njegova glavna slabost je, da je kontraproduktiven, kar pomeni, da deluje proti svojem poslanstvu. Zdravstveno situacijo bo le poslabšal in ne izboljšal. Ta predlog ni le napad na zakonite tobačne proizvajalce in potrošnike, temveč tudi na celotni zdravstveni sistem. Vse to v imenu večje državne kontrole posameznikov in civilne družbe.

 

 

Ste kadilec?

Ne. Nikoli nisem bil.

 

Naše bralce moram zaradi korektnosti opozoriti, da sem skoraj 15 let kadil in da mi gredo kadilci zdaj na jetra, zato sem morda pristranski. A če se vrneva k lobijem in lobiranju: kaj bi rekli, če tobačne lobije primerjate z lobiji industrije alkoholnih pijač, še posebej vina, ki ima tradicionalno pomemben status v Sloveniji kot državi, ki je pridelovalka vina?

Ljudi ne sodim po njihovem statusu, temveč le po njihovih argumentih. Izredno pomembno je, da v javni razpravi vemo, katere interese predstavljajo posamezni udeleženci. Pomembno je razumeti, da tobačna industrija ustvari 5 % slovenskega proračuna (80 % cene cigaret so davki). Ustvari tudi dobiček v dvomestnih številkah za veliko majhnih delničarjev po svetu, med njimi tudi za Slovence. Zelo pomembno je tudi razumeti, da večino nevladnih organizacij subvencionira država in da jim morda ni v interesu biti tako transparentni, kot smo mi. S tem sem želel le poudariti, da ste lahko tako kadilec kot nekadilec, dokler poslušate in poskušate razumeti argumente, ki so nastali na podlagi dejstev.

To me pripelje do vašega drugega vprašanja, primerjave tobaka in alkohola v Sloveniji. Vem, da imate Slovenci stoletja dolgo zgodovino pridelovanja vina in piva. Vaše vino je del vaše kulture in kot poznavalec piva moram priznati, da imate tudi nekaj odličnih piv. Ker Slovenija ne goji tobaka in nima obrata za pridelovanje tobaka, se zdi tobak kot lahka tarča. A pazite! Alkohol, sladkarije, pijače z mehurčki, maščobe in mnogi drugi tako imenovani zdravju škodljivi izdelki so naslednji v vrsti, da jih izločimo iz naših življenj. Poslanstvo različnih svetovnih organizacij in držav je, da bi prevzele nadzor nad individualno odgovornostjo ter individualno svobodo. Tobak je le prva, lahka tarča.

 

Morda veste, da je minilo natančno 20 let, odkar je bil pri nas sprejet protitobačni zakon. Kaj to pomeni? Da potrebujemo novega, strožjega?

Novi zakon potrebujemo zaradi Evropske direktive o tobačnih izdelkih (EUTPD), ki jo mora izvesti vsaka članica EU. O tej direktivi se je več let na ravni Evropske unije dogovarjalo 28 držav članic. Sklenile so kompromis, s katerim so se vse strinjale in ki ga ne bi smel komentirati. Lahko pa komentiram namero slovenskega Ministrstva za zdravje, ki poskuša nadgraditi direktivo EUTPD, ki bo imela nasprotni učinek, če bo sprejeta.

Ko pravim, da bo imela nasprotni učinek, moram poudariti, da podpiramo vse ukrepe, ki bi mladoletnikom preprečili kajenje. Vse ukrepe. To pomeni tudi, da imajo vsi ukrepi, ki spodbudijo nezakonito trgovanje in pritok nezakonitih cigaret, nasprotni učinek, saj nezakoniti trgovci prodajajo cigarete tako mladoletnim kot tistim, ki so pripravljeni kupiti cenejše izdelke. Nezakonite cigarete so tudi cenejše, saj nezakonitim proizvajalcem in tihotapcem ni potrebno plačati 80 % davka.

A bolj neposreden odgovor na vaše vprašanje bi se glasil, da omejitve ne vplivajo na število kadilcev v kateri koli družbi. Trend se zmanjšuje zaradi drugih ukrepov, medtem ko prohibicija k temu trendu ne doprinese nič drugega kot le nezakonito trgovanje.

 

Predlagana protitobačna zakonodaja v Sloveniji se zdi precej stroga. Je to običajno tudi v drugih državah članicah EU?

Velika večina držav članic EU je sprejela direktivo EUTPD ali je v postopku sprejetja.

 

 

Če se ne motim, je bila Avstralija ena izmed redkih držav na svetu, ki so sprejele zelo strogo zakonodajo glede tobačnih izdelkov. Nekateri celo pravijo, da je podobna prohibiciji v ZDA v 20. letih 20. stoletja.

Avstralija je leta 2012 kot dodatni ukrep sprejela zakon o enotni embalaži. Ni še prohibicija, a ji je zelo blizu. Rezultati pa so prav tako zelo blizu tistim, ki so jih izkusili v ZDA v času prohibicije alkohola. Do leta 2012 se Avstralija ni nikdar soočila z nezakonitim trgovanjem. Avstralija je otok, zato tihotapci tam teže poslujejo. Po letu 2012 je celo avstralska vlada priznala, da se je kar naenkrat začela soočati s to težavo. Njihov odgovor je bila ustanovitev posebne enote za boj proti tihotapcem. Poleg manjšega proračuna prihodkov so povzročili tudi več zapravljanja, vse samo zaradi neumnega zakona.

 

Je strožja zakonodaja kaj zmanjšala kajenje?

Ne, v Avstraliji se je stopnja mladoletnih kadilcev od leta 2012 povečala za 30 %. Veste, embalaža ne igra prav nobene vloge pri tem, kar mladostnike in najstnike vodi k temu, da želijo poskusiti svojo prvo cigareto. Razlogi za to so pritisk vrstnikov, vzor staršev ter starejših bratov in sester ter nekaj, čemur pravim "mladostniške težave". Te so nizka samopodoba, težave v šoli, nesrečna prva ljubezen in želja po eksperimentiranju. Države, kot so Združene države Amerike in Nemčija, so to priznale in razvile "pametne" izobraževalne programe, ki se ukvarjajo s temi sprožilci. Med letoma 2000 in 2016 je Nemčija znižala stopnjo kajenja v skupini, mlajši od 18 let s 27 % na 7 %. Zakaj slovenska ministrica za zdravje ne pokliče svojih kolegov v Berlinu in ugotovi, kako so to storili?

 

Dobro vprašanje. Kolikor poznam ministrico, se kaj takšnega pač ne more zgoditi. Ampak glede prohibicije: ali potemtakem strožja zakonodaja posledično prinese večjo nevarnost za kadilce, ki kupujejo cigarete na črnem trgu?

Za enotno embalažo se skriva veliko resnih težav. Nezakonito trgovanje in posledice, ki jih omenjate, so le nekatere izmed njih. Tudi blagovne in trgovske znamke so osnovno tržno orodje, ki ne ščiti le pravic proizvajalcev ter lastnikov industrij, temveč tudi potrošnike, da jih ni mogoče zavajati. Napad na blagovne znamke je resna grožnja osnovnim tržnim mehanizmom, ki varujejo hitro, zanesljivo in varno življenje vseh nas.

 

Še ena pomembna težava so tudi davki. Ali ste analizirali – bojim se, da tega slovenski finančni minister ni storil –, kakšen učinek bi takšen strog zakon imel na proračun? Približno 5 % proračuna "financirajo" davki, ki jih prispevajo kadilci z zakonitimi nakupi tobačnih izdelkov. To je kar veliko denarja.

Ne prodajamo cigaret, prodajamo davke. 80 % cene tobačnih izdelkov gre v proračun Slovenije, 80 % cene vsakega zakonitega zavoja cigaret. Ker kriminalci ne plačujejo davkov in ker bo nezakonito trgovanje v Sloveniji naraslo, saj je tranzitna država na poti iz Bosne in Črne gore, bo izguba zaradi nezakonitega trgovanja velika. Poleg tega morate vedeti, da se 30 % vseh tobačnih izdelkov proda na avtocestah, veliko večino tranzitnim potnikom. Ta zakoniti trg se bo hitro porušil. Zakaj bi stranka kupila neprepoznavno embalažo v Sloveniji, če lahko kupi normalno na Hrvaškem, v Bosni, Avstriji ali Italiji? Prepričan sem, da Ministrstvo za finance ve vse, kar pripovedujem, in še več. Ne želim komentirati ali napovedovati političnih razsežnosti tega vprašanja, a fiskalna izguba je jasna in očitna. Tako kot je tudi grožnja varnosti v Sloveniji: nezakonito trgovanje s tobačnimi izdelki vodijo sindikati organiziranega kriminala. To so isti ljudje, ki tihotapijo orožje in nezakonite droge.

 

 

Ste predstavnik tobačne industrije. Ko govorite o kajenju, ste pristranski. Vseeno pa ste izvedli empirično korektne raziskave, ki zadevajo kajenje, še posebej v Evropi. Ali še vedno drži, da približno 25 % prebivalstva kadi? Ali med Jugom in Severom ali Zahodom in Vzhodom obstajajo kakšne velike razlike? Ali moški kadijo več kot ženske?

Število kadilcev v zahodnem svetu konstantno, a počasi upada. Konstantno ne glede na to, kakšna zakonodaja je v veljavi. A na koncu koncev je dejstvo, da približno 25 % odrasle svetovne populacije kadi kljub vsem opozorilom, ki so posameznikom dobro znana že več kot 50 let.

Naše tržne raziskave o rezultatih prodaje izvajamo dnevno. To nam pove, kako moramo ravnati, še posebej v zvezi z našo konkurenco. Z ostalimi tobačnimi proizvajalci tekmujemo za obstoječe odrasle kadilce. Na trgu ne tekmujemo le z blagovnimi znamkami, temveč tudi z raziskavami in razvojem novih izdelkov in kategorij. Prav tako vlagamo veliko truda in denarja v razvoj e-cigaret. Naše hčerinsko podjetje Fontem Ventures je na primer vodilno podjetje na trgu e-cigaret.

A za tekmovanje potrebujemo blagovne znamke. Če lahko tekmujemo le v ceni, bodo potrošniki vedno znova iskali cenejše izdelke. Najcenejše izdelke pa vedno prodajajo kriminalci, saj ne pobirajo davkov. Vseeno pa izdelke prodajajo otrokom.

 

Slovenska ministrica za zdravje Milojka Kolar si želi takšen zakon, po katerem bi morale biti vse cigaretne škatlice enake, kar bi lahko bilo problematično z vidika pravic intelektualne lastnine...

Enotna embalaža, ki so jo uvedli v Avstraliji leta 2012 in ki so jo predlagali v Sloveniji, prepoveduje identifikacijo zavojev z blagovnimi znamkami. To pomeni, da bodo vsi izdelki videti enako. To ni težava le z vidika identifikacije, temveč še bolj z vidika pravic intelektualne lastnine in lastninskih pravic na splošno. Blagovne znamke so eno od treh sredstev vsake in tudi naše industrije, drugi dve pa sta obratovalne površine in ljudje. Varovanje premoženja je temeljna pravica vsake civilizirane družbe. Ne morete kar vstopiti v sosedovo hišo in mu vzeti pralnega stroja. Nekaj takšnega nam grozi z enotno embalažo. Ne moremo kar sedeti in čakati, medtem ko nas ropajo. Morate razumeti, da ne bodo oropali mene, Axela Gietza, temveč mnogo, mnogo majhnih delničarjev po svetu, ki nam zaupajo kot podjetju, ki lahko ščiti njihovo premoženje. Napadli bodo lastnino vsakega posameznega delničarja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko Helmut Kohl pravi, da želi politično zvezo in reče, da Nemčija ne bo plačevala računov drugih držav, je to oksimoron."
5
26.02.2019 20:08
Na začetku meseca je francoski portal Atlantico objavil ekskluzivni pogovor z indijskim ekonomistom, ki je lani zaslovel s ... Več.
Piše: Uredništvo
"Slovenska politika je v bistvu nasilna, ne ozira se na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje."
9
31.01.2019 20:59
Za intervju s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se odločili, ker nas je v zadnjih mesecih pozitivno presenetilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
12
16.09.2018 18:00
Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
1
16.11.2017 11:44
Včasih so ga zamenjevali s tistim Andrejem Vizjakom, ki je bil v Janševi vladi 2004-2008 minister za gospodarstvo. Takrat je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
13
25.05.2017 23:15
Z Blažem Mrevljetom, tistim kardiologom, ki je v zadnjih dneh brez dlake na jeziku spregovoril o korupciji v zdravstvu, zlasti v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Postaviti se moramo zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom."
1
10.12.2016 00:53
Pogovor z nadvojvodinjo Camillo Habsburško Lotarinško smo sprva želeli objaviti prav na dan predsedniških volitev v Avstriji. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trije pogledi na Matićev kvotni sistem: "To je le spodbuda manj kakovostni glasbi."
7
26.09.2016 18:47
Uršula Cetinski je generalna direktorica Cankarjevega doma, Damjan Damjanovič opravlja funkcijo direktorja Slovenske ... Več.
Piše: Uredništvo
O lobijih, ki ščitijo Milojko Kolar Celarc in odstavljajo Petra Gašperšiča
3
11.09.2016 18:00
S poslancem Jankom Vebrom smo govorili o obeh interpelacijah, ki v teh dneh dvigujeta največ prahu. Medtem ko je ministrica za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako Cerarjev medijski zakon z glasbenimi kvotami zvija roke javnemu radiu
4
08.09.2016 08:59
Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmago Jelinčič: "Nič nimam proti muslimanom. Financiral sem celo prvi prevod Korana v slovenščino."
14
24.07.2016 19:00
Predsednik nekoliko pozabljene Slovenske nacionalne stranke o nacionalni državi in prihodnosti združene Evrope, migrantih in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Po neuspelem puču v Turčiji: vojaški udar se ne zgodi brez zunanje podpore
14
18.07.2016 22:59
Z našim komentatorjem Zijadom Bećirovićem, ki je tudi direktor ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije ... Več.
Piše: Zijad Bećirović
"Antiintelektualizem ima na Slovenskem dolgoživo tradicijo. Da cenimo svoje intelektualce in umetnike, je mit. "
3
29.06.2016 20:35
Soustanovitelj in urednik nekdanje Študentske založba, ki se je kasneje preoblikovala v Založbo Beletrina, ni le esejist, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ko sem še delal kot novinar, sem slišal šalo, da je datum edina resnica, ki jo najdeš v časopisih."
15
01.06.2016 20:48
Ker v teh dneh v Slovenijo prihaja prvi mož Opus Dei Javier Echevarria Rodrigues, smo se pogovarjali z regionalnim vikarjem Opus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Mislim, da nisem "grožnja" za avstrijsko svobodo in demokracijo."
3
20.05.2016 20:00
Ekskluzivno objavljamo pogovor z zmagovalcem prvega kroga avstrijskih predsedniških volitev Norbertom Hoferjem, ki se bo jutri ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Slovensko pravosodje je proces proti Tošiću vodilo amatersko!"
7
15.05.2016 20:00
Stevan Dojčinović, letnik 1985, je kljub mladosti večkrat mednarodno nagrajeni srbski preiskovalni novinar, ki je napisal knjigo ... Več.
Piše: Gašper Lubej
"Finančna kriza in begunska kriza sta napad na evropski sistem. O tem ni dvoma."
12
21.04.2016 21:14
Z Larisom Gaiserjem, predsednikom slovenskega Panevropskega gibanja, smo se pogovarjali o izzivih Evrope in strahovi pred črnim ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,542
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,923
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,284
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,327
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,055
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 827
08/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,334
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 787
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,419