V začetku junija so nas iz poslanske skupine SMC obvestili, da je predsednik parlamentarnega odbora za kulturo Dragan Matić ministrstvu za kulturo posredoval pobudo v zvezi z izvajanjem spremenjenega Zakona o medijih (ZMed). Matić je tudi predlagal, da se posvet opravi v najkrajšem možnem času, "saj bo zakon kmalu stopil v veljavo". Hja, ta Matićev "kmalu" ima zdaj še šest tednov staro brado, kajti ZMed je v veljavo stopil že 1. julija, od tega obljubljenega posveta pa za zdaj ni bo nič. Morda zato, ker so parlamentarci in državna uprava na zasluženem dopustu? Uradno je zgodba drugačna: s kulturnega ministrstva so nam namreč sporočili, da so "glede na to, da sistem zaenkrat deluje", v dogovoru z Matićem in predstavniki agencije Akos sprejeli odločitev, "da ni potrebe po tovrstnem posvetu, saj na njem ne bi mogli predstaviti nobenih novih dejstev, s katerimi zainteresirana javnost ne bi bila že predhodno seznanjena na podlagi sprememb zadevne zakonodaje". Ali takšne navedbe, pod katere so se podpisali predstavniki ministrstva in Akosa ter Matić, res držijo? Ali sistem dejansko deluje?

Novi kvotni sistem, kot si ga je zamislila Cerarjeva koalicija, učinkuje tudi med poslušalci radijskih postaj. Tole dopisnico so prejeli v uredništvu Vala 202.

Radijske postaje kršijo zakon, Dolenčev Akos pa ne ukrepa

Poglejmo nekaj dejstev. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, na čelu katere sedi kontroverzni Franc Dolenc, je že prejela več prijav zoper izdajatelje radijskih programov (Val 202, Radio Center, Radio 1, Radio 2, Radio 3 in Rock Radio Ljubljana), ki naj domnevno ne bi izpolnjevali kvote slovenske glasbe, vendar Akos postopkov nadzora še ni sprožil. Očitno je, da bo agencija nadzor nad tako nedorečenimi zakonskimi določili težko izvedla in se bržkone zato tudi nadzoru izogiba. Na drugi strani je nekaterim radijskim postajam zaradi izvajanja kvot čez dan že začela padati poslušanost. Po novem je zato najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji Radio Aktual, ki pa, ironično, predvaja največ hrvaške glasbe. Zato ne presenečajo napovedi, da se že pripravljajo ustavne presoje spornih določil medijskega zakona, ki jih je sprejela konfuzna Cerarjeva koalicija.

Glasbeniki, ki so predlagali zakon, zavajajo!

Znane so tudi vse pomanjkljivosti evidence nove glasbe, ki jo vodijo na Ministrstvu za kulturo: v njej so se znašli glasbeniki (celo predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije Tinkara Kovač, o čemer smo že poročali), ki za svoje skladbe navajajo lažne podatke prvega predvajanja. Nekateri glasbeniki vpisujejo splošne podatke prvega predvajanja skladb (na primer "leto 2016"), glasbeni uredniki sploh ne vedo, kje so vpisane pesmi na voljo, da lahko ocenijo njihovo kakovost in jih morda zavrtijo v svojih programih.

Na težave, ki jih imajo z evidenco, opozarjajo tudi na Televiziji Slovenija. "Ministrstvo za kulturo na svoji spletni strani navaja, da ne prevzema odgovornosti za točnost objavljenih podatkov, ampak za to odgovarja tisti, ki jih je sporočil. Navedba tudi ne vsebuje za televizijo ključnega podatka, ali za prijavljeno skladbo obstaja avdiovizualni posnetek, zato ga pri načrtovanju predvajanja programa ne uporabljamo", neuporabnost državne evidence več kot upravičeno izpostavljajo na Kolodvorski 2-4.

Kvaliteta ni važna, glavno, da je na "državnem spisku"

Pojdimo dalje. Težava novega kvotnega sistema je že v tem, da televizijskim programom nalaga predvajanje nove slovenske glasbe, za katero pa sploh ne obstaja dovolj (kakovostnih) spotov. Primer takega videospota, kjer gre za dokazano amatersko produkcijo, ki je v evidenci kulturnega ministrstva, si lahko pogledate tule:

Iz podatkov v evidenci nove glasbe je med drugim tudi povsem jasno, da nova državna ureditev ne podpira niti uporabe slovenskega jezika v glasbi, s čimer je na začetku letošnjega leta nujni poseg v Zakon o medijih opravičevala bivša kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar. Summer story, Opa na more, Pijemo danima, Angel heart in Te quiero so le nekateri tujejezični naslovi skladb v državni evidenci, med katerimi izstopajo turbofolk hiti, o čemer smo že pisali (vir).

Pogled v evidenco nove slovenske glasbe, ki je objavljena na spletni strani ministrstva za kulturo, razkriva, da nova kvotna ureditev bolj slabo podpira uporabo slovenskega jezika.

Ko je Dragan na dopustu, se ga problemi ne tičejo...

Kaj o tej zmedi pravi predsednik parlamentarnega Odbora za kulturo Dragan Matić, ki se je več mesecev ukvarjal s kvoto slovenske glasbe in na koncu s pomočjo koalicijskih glasov tudi uzakonil zadnjo različico kvotnega sistema? Kaj naj storijo televizijski programi, ki morajo po Zakonu o medijih predvajati mlado slovensko glasbo, vendar za te skladbe ni posnetih dovolj videospotov, smo ga med drugim vprašali. "Dr. Dragan Matić se nahaja na rednem letnem dopustu, zato vam njegovih odgovorov ne morem posredovati. Predmet zadnje novele zakona so bili zgolj časovni pasovi in ne vsebine (globe idr.), po katerih sprašujete, zato vam predlagamo, da vprašanja naslovite na ministrstvo, ki je pristojno za izvajanje zakona," so Matićevi svetovalci odgovorili na naša številna odprta vprašanja. Kot da se Zakon o medijih ne bi sprejemal v Državnem zboru in kot da doktor Matić ne bi dvakrat pritisnil na tipko ZA spremembo zakonodaje. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je prav Matić osebno v obeh primerih spisal končno različico zakona.

Popovci: na osnovi zakona nam slovenske glasbe ni treba predvajati

So nam pa zanimiv odgovor posredovali iz televizijske hiše Pro Plus. Zanimalo nas je, ali v programih POP TV in Kanal A dosegajo delež nove slovenske glasbe ter ali jim bo omenjeno zakonsko določilo povzročalo težave pri pripravi oddaje Znan obraz ima svoj glas. "Televizijska programa Pop TV in Kanal A ne 'predvajata glasbe', temveč avdiovizualna dela. Zato je omenjena določba zakona o medijih, vsaj kar zadeva izdajatelje AV medijskih storitev, neizvršljiva. Ker je 'glasba' neločljiv del  posameznega AV dela, slednje pa samostojno in enovito avtorsko delo, seveda pojmovno izdajatelj AV medijske storitve sploh ne more 'predvajati' drugačne glasbe od tiste, ki je že vključena v AV delo. Kot tudi na primer izdajatelj radijskega programa ne more zagotavljati kvot slovenskih AV del. Zaradi navedenega so kvote obveznega predvajanja glasbenih del za izdajatelje AV medijskih storitev neizvršljive in kot take ne predstavljajo nobenih težav," povsem hladnokrvno pojasnjujejo na POP TV.

Da imajo težave z novim kvotnim sistemom, priznavajo na Televiziji Slovenija, še posebej takrat, ko v enem od z zakonom določenih oddajnih pasov predvajajo oddajo oziroma avdiovizualno delo (posnetek koncerta, festivala ali prireditve), ki je nastalo pred več kot dvema letoma (torej nobena od predvajanih skladb ne sodi v kvoto nove slovenske glasbe), ali ki je namenjeno tuji glasbi. "V teh primerih v razpoložljivem času težko zagotovimo dodatno predvajanje nove slovenske glasbe," priznavajo na Televiziji Slovenija. O tem, da novi kvotni sistem Televiziji Slovenija dejanskocelo onemogoča, da bi v prihodnje - kot to veleva tradicija – finalne izbore pesmi Evrovizije v živo prenašala na svojem prvem programu, smo na Portalu PLUS pred časom že pisali. (vir)

Kvote so odraz Cerarjeve vlade – ugrabljena država s strani lobijev

Med vsemi problemi v državi glasbene kvote zagotovo niso ključne. Bolj je zanimiv način, kako je do teh norih kvot prišlo, kajti če prav pomislimo, ne gre za naključje, še manj pa za idiotizem politike ali nesposobnost. Ne, bodite prepričani, da gre za nekaj bolj sofisticiranega: je to namreč ustaljen vzorec ljudi okoli Mira Cerarja, ki tako pač delujejo. Na vseh področjih. Manjša interesna skupina glasbenih lobistov je obiskala poslance koalicije. Sestanki so potekali v tajnosti brez zapisnikov, torej daleč stran od oči javnosti. Mogoče so glasbeniki-lobisti vsak dan manj priljubljeni SMC obljubili tudi kak brezplačni koncert "za rajo" v času volilne kompanije, kdo ve.

Toda to, da je spremenjeni Zakon o medijih z glasbeno kvoto pisan na kožo glasbenemu lobiju, je razvidno tudi iz tega, da za lažno navajanje podatkov za glasbenike ni predvidena prav nobena kazen. Skupina lobistov si je tako s pomočjo Cerarjeve vlade zagotovila "državno rento" v obliki obveznega predvajanja slovenske komercialne glasbe ne glede na kvaliteto. Vzorec je podoben kadrovanju v politiki, ki ga je nekoč davno po kmečki pameti javno izrekel Ivan Oman: "Ni važno, da je pismen, važno, da je naš!" In natanko po tem kopitu je spisan tudi novi medijski zakon: ni pomembno, kakšna je glasba, ni pomembno, kako neokusen in amaterski je videospot, važno, da je slovenski!

Zakon o medijih bo torej treba čim prej "normalizirati", kajti sicer bodo cele generacije zasovražile takšno slovensko glasbo, s kakršno nas zdaj posiljuje s strani lobijev ugrabljena vlada.