Ko gre za namige ali druge nepreverjene informacije, ki jih na uredništvu Portala PLUS redno dobivamo v zvezi z našo največjo in najbolj problematično bolnišnico, smo praviloma zadržani. Vendar včasih nekaterih v praksi ni mogoče preveriti, saj bi bilo vprašanje Službi za odnose z javnostmi (SOJ) ljubljanskega UKC glede domnevnega Kopačevega odstopa v tem trenutku precej absurdno. Nič namreč ne kaže, da bi nezakonito imenovani generalni direktor UKCL Andraž Kopač razmišljal o odstopu oziroma da bi o tem razmišljali tisti, ko so ga na to mesto nastavili. Vsaj na prvi pogled je tako. A če stvari pogledamo bolj pozorno, nam ne morejo uiti določeni detajli, ki niso nepomembni. Prva ugotovitev, na katero so nas večkrat opozorili tudi nekateri naši bralci, je povezana s poročanjem medijev o Kopaču, njegovem imenovanju ter škandalih in aferah, ki že več let pretresajo Klinični center: o tem poročata samo Portal PLUS in Andreja Rednak, novinarka časnika Finance, specializirana za javno zdravstvo. Logično je zato vprašanje, zakaj se z zlorabami, korupcijo in drugimi aferami v UKC in javnem zdravstvu ne ukvarjajo tudi drugi mediji. Eden naših bralcev nam je sporočil, da je to pač zato, ker so drugi podkupljeni, da o UKC ne poročajo, za to pa poskrbijo PR agencije, ki pred "kompenzacij" z oglasnim prostorom uredijo, da kritične zgodbe ne pridejo do bralcev, poslušalcev ali gledalcev...

Nočemo ugibati, ali je to res ali ne, saj gre za uredniško politiko drugih medijev (in strategijo njihovih lastnikov). Lahko pa se pohvalimo, da smo na Portalu PLUS samo v zadnjem letu o svinjarijah, povezanih s Kliničnim centrom, napisali več kot vsi drugi mediji skupaj v tem času. Žal nam je, ker nimamo dovolj kadrovskih kapacitet, da bi angažirali še nekaj sodelavcev, ki bi pokrivali UKC Maribor, kjer se - bodite prepričani v to! - prav tako dogaja marsikaj, kar bi zahtevalo kriminalistične preiskave in aktivnosti tožilcev. Ker smo o ljubljanskem Kliničnem centru v minulem letu razkrili kar nekaj izjemno odmevnih zgodb, so se na nas spravili z grožnjami in tožbami. Zanimivo je, da se niso poslužili bolj sofisticiranih metod in sredstev. Morda je njihov primitivizem posledica dejstva, da se sistem mafijske paradržave, ki nadzoruje in zlorablja javna naročila v (javnem) zdravstvu, sesuva in da med njegovimi ključnimi akterji prihaja razhajanj in celo konfliktov. Pričakujemo lahko, da se bo panika v tej kriminalni družbi jeseni še okrepila, saj bo z delom končno začela parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zdravstvu, njen primarni fokus pa bodo škandalozno preplačane žilne opornice (stenti). Če se poslanci ne bodo ustrašili pritiskov in groženj, potem bodo morali zaslišati vse ključne osebe, odgovorne za milijonske stroške, ki so nastali, ker je denimo Klinični center trikrat do štirikrat preplačeval žilne opornice, pri čemer so za to oškodovanje državnega proračuna sokrivi tudi vsi (tedanji) funkcionarji UKC Ljubljana (seznam teh "most wanted" bomo objavili na našem portalu!).

Kaj pa če ima Kopač vsega dovolj?

Kakšne posledice bo imelo ugotavljanje osebne odgovornosti posameznikov iz vrha Kliničnega centra za generalnega direktorja Kopača, je možno hitro predvideti: v prvi vrsti se bo moral prenehati skrivati v pisarni. Stopiti bo moral pred kamere in pojasniti nekaj stvari. Tu pa mu ne bodo mogle več pomagati PR agencije in dragi svetovalci za "strateško komuniciranje", kajti mediji in javnost bomo zahtevali odgovore na konkretna vprašanja. Kako bo Kopač, ki je vse od nastopa svoje funkcije (na katero je bil - ponavljamo - imenovan nezakonito, Cerarjeva vlada pa je to zlorabo brez kančka slabe vesti potrdila!) zaprt v pisarni in z nikomer ne komunicira, odgovarjal na kopico očitkov, si lahko predstavljamo. Težko. Doslej ni še niti enkrat nastopil v medijih! Neverjetno! Šef največje bolnišnice v državi deluje, kot da ne obstaja. Ampak dolgo se ne bo več mogel izogibati javnemu nastopanju. Toda kaj gospod Kopač sploh lahko naredi, da bi se izognil odgovornosti, ki jo prinaša njegova funkcija, glede katere se je očitno precej uštel?

Danes bomo Službi za odnose z javnostmi UKCL poslali prošnjo za intervju z gospodom Kopačem. Veliko vprašanj imamo zanj. Vendar smo prepričani, da nam intervjuja v nobenem primeru ne bo dal. Prav zaradi tega izmikanja se nam začenja zastavljati vprašanje, če ni gospod Kopač, ki sta ga za šefa UKCL po naših informacijah sforsirala njegov soimenjak Erik Kopač (generalni sekretar SMC) in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc (v sodelovanju z nekaterimi drugimi "akterji"), precenil svoje sposobnosti, ko je skočil v ta bazen brez vode, imenovan Klinični center? Ali pa se mu je, potem ko je spoznal, v kaj se je zapletel, enostavno uprlo vse skupaj. Finančnih stimulacij njegova funkcija ne prinaša, kajti osnovna plača generalnega direktorja Kliničnega centra znaša 3.500 evrov (bruto), kar je malo v primerjavi z zahtevnostjo, odgovornostjo in predvsem medijsko izpostavljenostjo te funkcije. Skoraj 500 podpisov, kolikor jih mora Kopač dnavno prispevati oziroma odobriti, pomeni tudi tveganje, da se med goro dokumentov kdaj pojavi tudi kak podstavljen...

Bolnišnica v kritičnem stanju

Kopač kot šef največje bolnišnice v državi pa nima na grbi le preteklih grehov in afer, ki počasi padajo iz omar kot okostnjaki, pač pa se mora soočati tudi s finančnim poslovanjem Kliničnega centra. Resda se je lanska izguba zmanjšala (6,3 milijona evrov), vendar ni za pričakovati, da bi UKCL v letu 2016 posloval pozitivno. Da bi, bi bile nujne tudi simbolične kadrovske spremembe, ki bi ustvarile ozračje večje transparentnosti in zaupanja med zaposlenimi. Kopačev predhodnik Andrej Baričič je lani že podpisal sklep o odpovedi pogodbe Bojanu Uranu, dolgoletnemu vodji nabavne službe UKCL in človeku, ki bo pred preiskovalno komisijo državnega zbora skoraj zagotovo bodisi priča bodisi preiskovanec. Toda siva eminenca Kliničnega centra Meta Vesel Valentinčič, formalno desna roka vsakokratnega generalnega direktorja, je Urana uspela rešiti, zdaj pa naj bi Andraž Kopač njegov status rešil vsaj do konca leta, saj so mu pogodbo po naših informacijah podaljšali. Ob tem ni nepomembno tudi to, da vodstvo Kliničnega centra mrzlično išče novega finančnega direktorja, saj dosedanja pomočnica generalnega direktorja za ekonomsko-finančne zadeve Ksenija Ševerkar očitno ni več kos zahtevnim razmeram oziroma ne uživa več zaupanja tistih, ki UKCL dejansko vodijo. Med njimi skoraj zagotovo ni Andraža Kopača.