Weekend

Sredozemske impresije: Drugačne, judovske in melanholične Benetke

Mojster Shakespeare je tej mestni republiki, utemeljeni na "kšeftu", trgovini in prekupčevanju torej, pa tudi nasilju in oderuštvu, z likom Juda Shylocka nastavil ogledalo. Mesto, ki se je rodilo iz lagune, se širilo s pomorsko trgovino in bogatelo z mogočno trgovsko mornarico je svojo slavo utemeljevalo na svetlobi zlatih dukatov. V svoji samovšečnosti zato so meščani svoje Benetke poimenovali Serenissima, najsvetlejša.

19.08.2016 11:30
Ključne besede:   Benetke   Shakespeare   Matvejević   Mann   Shylock   Serenssima

Kriza kapitalizma, ki jo Beneški trgovec metaforično nakazuje na nekaj mestih, je v prvi vrsti vprašanje, kaj je tisto, kar je na lestvici naših vrednot postavljeno višje: zakon (spoštovanje pravne države) ali krščansko usmiljenje (odpuščanje)? Pravo ali socialna pravičnost?

Stoletne vode se dvigajo iz oceanov in morij, prestopajo obrežja rek in se razlivajo po ozemlju, ki je bilo nekoč rezervirano za spomenike človeške civilizacije. Nevidno oko, skozi katerega pripovedovalec ustvarja svojo sliko arhipelaga v laguni, se spušča s sivega neba, predre kopreno deževnih oblakov, dokler pod seboj ne ugleda tlakovanih, od nešteto človeških nog povsem obrušenih ulic mesta, ki z višine spominja na silhueto orjaške kamnite ribe. Benetke so tokrat bolj poplavljene kot običajno. Kalne vode Jadranskega morja pljuskajo po uličicah, ulicah, prehodih, skritih vrtovih in malih trgih, vajenih vsakoletnih poplav. Peščica turistov iz Azije se počasi prebija proti osrednjemu beneškemu trgu in se čudi morski površini, ki se je samozavestno razširila in ugrabila velik del mesta. Burja in jugo, ki ga v beneški laguni imenujejo sirocco, sta ustvarila pojav, ki se mu reče acqua alta, visoka voda. O vetrovih in vrtovih, o flori in favni Benetk najbolje piše Predrag Matvejević. Njegove Drugačne Benetke so lirična kronika mesta, o katerem si domišljamo, da nekaj vemo, a v resnici poznamo samo nekaj drobcev mozaika. Matvejevićeve podobe mesta na lesenih pilotih so magične. Bralca potopijo v zgodovino, spomine in melanholijo samotnih, napol zapuščenih predelov Benetk, kamor hodijo umirat galebi.

 

 

***

 

Na to mesto me veže spomin iz otroštva. To je velika, ilustrirana knjiga Marco Polo, ki je, odkar se zavedam sveta okoli sebe, kot nekakšna trofeja počivala na očetovi knjižni omari. Ko sem bil še otrok, sem jo večkrat s težavo vzel s police in listal po njej, kajti njene platnice so me privlačile. Knjiga je bila opremljena s fotografijami daljnih krajev in dežel, ki jih je na svojih potovanjih na Vzhod obiskal Marco Polo. Še vedno imam pred očmi veliko fotografijo praznega sidrišča gondol z lesenim pomolom, na koncu katerega je kapelica z večno lučjo. Slika je otožna, na njej razen lučke, ki gori v leseni kapelici, ni nobenega življenja; megličasto ozadje, iz katerega se v večernem mraku dviguje cerkev San Giorgo Maggiore, prikazuje Benetke, kot sem jih spoznal mnogo let pozneje, nekega deževnega, vlažnega nedeljskega popoldneva, ko sem blodil po četrti, imenovani Canneregio, po nabrežju, ki mu Benečani pravijo Fundamenta Pescaria. Od obrežja kanala, kjer ob sobotah dopoldne ribiči prodajajo svoj nočni ulov, je le nekaj korakov do judovskega geta; treba je skoraj skloniti glavo, da ne udariš v lesene tramove ozkega, zanikrnega prehoda, ki vodi v tisti del Benetk, kjer so nekoč živeli Judje. Zaradi svojih poslovnih dejavnosti so bili v glavnem na slabem glasu pri svojih krščanskih someščanih; ker so posojali denar in pri tem zaračunavali visoke obresti, so jih ti odkrito sovražili, kajti Rimskokatoliška cerkev je obresti v tistih časih strogo prepovedovala in posojevalcem denarja grozila celo z izobčenjem.

 

Al Pacino kot Shylock, Beneški trgovec (Foto: Youtube)

 

 

Shakespeare je beneškemu getu podelil literarne razsežnosti, ko je vanj umestil Shylocka, brezčutnega, oderuškega posojevalca denarja z značilnim rdečim pokrivalom, ki so ga morali v 16. stoletju nositi mestni Judje. Njihova svoboda gibanja se je končala s sončnim zahodom, ko so se morali vrniti v ghetto na severu mesta in tam ostati do sončnega vzhoda. Krščansko meščanstvo je trdilo, da so takšni ukrepi potrebni zaradi njihove varnosti. In v tem lahko najdemo konkretne sledi antisemitizma, ki mu Shakespeare v Beneškem trgovcu ne uide. Resnične Benetke 15. in 16. stoletja so imele namreč dva obraza; na eni strani je vladala zaveza idealom republike, v kateri so si svobodni meščani in plemstvo mesto predstavljali kot skupnost enakih, na drugi strani je stalo obzidje, za njim Judje. To so bili "izbrisani" tistega časa. Stigmatizirani sosedje, ki jih je meščanstvo gledalo z mešanico prezira, praznoverja in strahu zaradi njihove sposobnosti.

 

 

***

 

Na Shylocka lahko gledamo v takšni luči, lahko pa presežemo klišejsko razlago brezčutneža, ki od poroka svojega dolžnika zahteva nečloveško, kruto pogodbeno kazen, to je funt mesa, ker tako piše v pogodbi. V tej, antisemitizma osvobojeni interpretaciji, gre za versko-moralno dihotomijo, celo za konflikt med krščanstvom in judovstvom. Shylock pooseblja tradicionalno judovsko zavezanost postavi, njegovi dolžniki pa brenkajo na strune krščanskega odpuščanja. Kje je meja med privrženosti pravu in moralnim relativizmom, ki se sklicuje na eno osrednjih svetopisemskih načel, ki jih omenja Gospodova molitev (Očenaš) kot najpomembnejša krščanska molitev – namreč da je treba dolžnikom odpuščati njihove dolgove?

 

Ta dilema je dandanašnji še kako aktualna. Kriza kapitalizma, ki jo Beneški trgovec metaforično nakazuje na nekaj mestih, je v prvi vrsti vprašanje, kaj je tisto, kar je na lestvici naših vrednot postavljeno višje: zakon (spoštovanje pravne države) ali krščansko usmiljenje (odpuščanje)? Oziroma – če dilemo prenesemo v diskurz moderne države: je to pravo ali socialna pravičnost?

 

Shakespeare je Benetkam, ki so se konstituirale kot republika, utemeljena na trgovini, prekupčevanju, nasilju in oderuštvu, z likom Shylocka pravzaprav nastavil ogledalo. Mesto, ki se je rodilo iz lagune, se širilo s pomorsko trgovino in bogatelo z mogočno trgovsko mornarico, katere jadra so plapolala pred sredozemskimi pristanišči in pristanišči Orienta, je svojo slavo – če lahko malce karikiramo – utemeljevalo na svetlobi zlatih kovancev. V svoji samovšečnosti so meščani Benetke poimenovali Serenissima, najsvetlejša.

 

Mesto, katerega temelji ležijo na 118 majhnih otokih, je rojevalo genije in v njem so umirale legende. Marco Polo, ki že stoletja spi v cerkvi San Lorenzo di Venezia, je iz Benetk krenil na pot proti srednji Aziji in Kitajski. Véliki potnik in trgovec je spremenil evropsko razumevanje sveta, njegova knjiga Il Milione o potovanjih po Aziji in Kitajski je navdihnila Krištofa Kolumba, ki je dve stoletji pozneje odplul na nasprotno stran sveta, da bi odkril morsko pot v Indijo.

 

 

***

 

Benetke so svetovni dediščini dale tudi arhitekte, slikarje, literate in glasbenike, kot sta Vivaldi in Monteverdi. V mestu sredi lagune se je dokazoval Giacomo Casanova, najbolj slavni ženskar na svetu. Slikarji Bellini, Canaletto in Guardi so prav tako otroci Benetk, v katerih sta v 20. stoletju navdih iskala Ezra Pound in Thomas Mann; drugi je v pretežno avtobiografskem romanu Smrt v Benetkah napovedal zaton zlaganega aristokratskega puritanstva ovenele dive z imenom Evropa in s tem odprl vrata dekadenci. Mannov lik Gustava von Aschenbacha, ki ne prikriva erotične obsedenosti z androgenim predpubertetnim dečkom, je slutnja obdobja, v katerem se bo literatura spuščala v najbolj skrite globine človekovih perverzij in fantazem.

 

Canal Grande in Trg Sv. Marka z Doževo palačo

 

Smrt v Benetkah je italijanski režiser Luchino Visconti spravil na filmski trak s subtilnim občutkom za zaznavanje osamljenosti in resignacije, s katerima so se po koncu novoromantične omame spopadali evropski umetniki. Kajti 20. stoletje je prineslo spoznanje, da čudežev ni in da je človek v svojem bistvu nesrečno, od narave odtujeno bitje. Vse to je sprožilo naveličanost nad iskanjem filozofskih ali verskih resnic in evropski človek – njegovo bivanjsko krizo je izpostavil Edmund Husserl v svojem znamenitem dunajskem predavanju Kriza evropskega človeštva in filozofija – se je spopadel sam s sabo, s propadanjem starega sveta, melanholijo in izpraznjenostjo (Baudelaire je takšna občutja opisal z besedo spleen).

 

Viscontijev film, če se vrnemo v Benetke, govori o isti utrujenosti in Aschenbachova želja po smrti je mišljena kot njeno prenehanje. Oboje, roman in film, sta mojstrovini, sta zadnje slovo od starih, pristnih Benetk stare dobe, preden jih bo poteptala milijarda turistov s hollywoodskimi filmarji na čelu.

 

Benetke bodo prvo prizorišče vesoljnega potopa, me spreleti, ko gledam Trg svetega Marka, ki je danes morski zaliv, iz katerega kot arhipelag miniaturnih otokov štrlijo mize, stoli in senčniki. Skoraj povsem poplavljeno mesto ne deluje več romantično. Nad mestom visi slutnja strahu pred prihodnostjo, ki nezadržno prihaja. Stoletne vode so bodo umaknile, a za njimi bo ostala temna sled nečesa, kar se je že razlilo med nas in kar ne obeta nič dobrega.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Gradež: Vrnitev v najbližjo laguno
0
16.12.2016 23:00
Vsi poznamo beneško laguno, saj je svetovna atrakcija. Mnogo manj ljudi pa ve, da se vzhodno od nje razprostira skoraj enako ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Najlepša hiša na svetu
0
18.11.2016 13:40
Počasi prihajamo do konce nekega potovanja: v petem nadaljevanju eseja o iskanju izgubljenega liberalizma se avtor ustavi ob ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Neoliberalci z gore Pelerin
2
11.11.2016 22:57
Med svojim prvim obiskom Švice in Ženevskega jezera sem prenočeval na gori Plerin, ki ima v zgodovini politične ekonomije in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Iskanje izgubljenega časa
2
04.11.2016 10:59
Če boste šli kdaj v Montreux, se nastanite v hotelu, ki ima poseben šarm, mi je nekoč dejal Milan Resnik. Njegovo priporočilo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Bežiš, da bi lahko zadihal
0
21.10.2016 12:22
Prvi občutek o Švici, ki sem ga kot popotnik dobil, ko sem prišel iz mrakobnega tunela Grand-Saint-Bernard na svetlobo, je bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podobe nekega pobega: Srečanje z Rilkejem
1
14.10.2016 13:52
Dihotomija med zunanjo podobo dežele, katere prestolnico zapuščam tega hladnega in neprijaznega jutra, in njeno spečo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Daleč je Južni otok, Tristan da Cunha pa še precej dlje
1
30.09.2016 13:33
Najbolj oddaljena otoška naselbina na svetu, piše na tabli. Kraj, v danes katerem živi natanko 267 britanskih državljanov, nosi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Marco Polo in Hrvati
1
09.09.2016 14:00
Je bil slavni beneški popotnik Hrvat? Zgodbe o dejanskem poreklu Marca Pola so se ponovno razmahnile po letu 1998, ko so na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Južnoazijska impresija: Skrivnostni otok
0
02.09.2016 14:44
Tokratna poletna impresija se iz Sredozemlja za kratek čas seli v jugovzhodno Azijo. Prvi prizor se dogaja v velemestu: s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Vrnitev na Folegandros
0
12.08.2016 15:09
Na svoje prvo potovanje se osemnajstletni fant odpravi v zibelko Evrope. Z nahrbtnikom, spalno vrečo, šotorom in eno prvih izdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Južni otok
0
05.08.2016 12:30
Valovi so starejši od življenja, ki je prišlo iz maternice morja. Zato med človekom in morjem obstaja popkovina, ki jo je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse, kar morate vedeti o Vršiču, Rusih, plazu in kapelici
2
29.07.2016 08:09
Ob obisku Vladimirja Putina pri Ruski kapelici boste slišali besede, namenjene prijateljstvu, sožitju, spominu in miru med ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 2. del: Vzpon plemenite družine Medici
2
22.07.2016 12:00
Lorenzo Medičejski je bil sijajen vladar, ker se je zavedal, da je veličina oblasti v njeni človeškosti in nesebičnosti. V ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropska renesansa, 1. del: Dante in Beatrice
0
15.07.2016 15:00
Sloviti pesnik, ki ob Boccacciu in Petrarki velja za očeta italijanščine, je bil rojen v Firencah, kjer sta Boccaccio in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Abramovičevo ladjevje osvaja Jadran
6
08.07.2016 23:21
Flota enega najbolj prepoznavnih ruskih oligarhov judovskega porekla je bila v zadnjih dveh tednih opažena v Severni Dalmaciji, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Alma Karlin, ena najbolj drznih žensk 20. stoletja
1
01.07.2016 14:30
Po čem hrepeni otrok, ki večino časa preživi doma in opazuje zunanji svet skozi okenska stekla? Po neomejeni svobodi, gibanju, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 2. del
0
24.06.2016 15:00
Palagružo sestavlja skupina desetih otočkov, med katerimi so nekateri komaj kaj večji od orjaške skale in v tem pogledu malce ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sredozemske impresije: Arhipelag Palagruža, 1. del
0
17.06.2016 13:51
Začetek in konec sveta je na premcu jadrnice, ki reže morsko gladino, rahlo vzvalovano zaradi vetra z vzhoda, levanta. Skoraj se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
35 let Medjugorja: Čudež med žgočim hercegovskim kamenjem
0
10.06.2016 16:02
Medjugorje je dejansko čudež. Kajti gre za edino romarsko središče na območjunekdanje Jugoslavije, ki je po petintridesetih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci in SS: pozabljeni nacist Odilo Globočnik
0
03.06.2016 13:10
V štirih letih nemške okupacije je bilo na današnjem ozemlju Slovenije prisilno mobiliziranih tudi med 60 in 80 tisoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,704
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,044
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,886
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,112
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,097
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 999
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842