Komentar

Černigojeva dolgo pozabljena razstava v Jakopičevem paviljonu

Nekoč se je Žarko Petan silno razburil nad umetnostjo Avgusta Černigoja, ki ga je sicer osebno poznal: "Na slikarskem srečanju v Piranu, kjer so akademski slikarji slikali Piran tako, kot se za akademske slikarje spodobi, je Černigoj rezal iz kolažpapirja barvne oblike in jih lepil eno čez drugo, ter to zlepljenko imenoval Piran in še umetnost za povrh. Pa to zmorem tudi jaz! Pa ne me jebat!"

20.08.2016 21:03
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Avgust Černigoj   Žarko Petan   Rihard Jakopič   Tivoli   Ljubljana   Trst

Komentar je literarna oblika, v kateri po preudarnem premisleku dokazujemo zvestobo predvsem samemu sebi. Tako radikaliziramo svojo in ostrimo našo skupno stvarnost.

Zaradi preglednosti teksta naj takoj na začetku zapišem zaporedje prvih treh razstav Avgusta Černigoja, ki so tema današnjega komentarja: prva razstava je bila v telovadnici Tehnične šole na Aškerčevi cesti v Ljubljani avgusta 1924, druga je bila v Jakopičevem paviljonu julija 1925. To razstavo bom pogojno imenoval "manjkajoči vezni člen". Tretja razstava pa je bila skupinska razstava tržaškega umetniškega sindikata v Ljudskem vrtu leta 1927. Na njej je bil prvič predstavljen Tržaški konstruktivistični ambient.

 

 

Čutna ponazoritev problema

 

Bilo je to v času Žarkovega odhajanja iz naše resničnosti. Kar nekaj mesecev je že minilo, odkar sem ga nazadnje srečal. Z Žarkom Petanom sva živela v neposredni soseščini. Navkljub njegovi oporni palici, ki jo je takrat že uporabljal, ga je okrog nosil njegov temeprament. Medtem, ko mi je prihajal nasproti, se je že od daleč videlo, kako neskončno si želi polemike z menoj. Takoj brez zadržka je začel nabijati po meni s svojim hrapavim glasom in značilnim poudarjanjem predzadnjega zloga: 

 

"Poslušajte Živadinov, sem vas zadnjič gledal na televizji, kako ste hvalili tistega Černigoja pa Delaka! Morate vedeti, da sta bila to obupna umetnika!"

 

Žarko je nesumiljeno tolkel po obeh. Res je, da polemiko obožujem, toda če ga ne bi ostro zaustavil bi kanonada letela tudi po meni. 

 

"Žarko, priznati morate vsaj to, da je Ferdo Delak napisal pomembno delo, Sintetično gledališče! No, vsaj za našo generacijo je bilo pomembno."

 

Toda Žarko se ni mogel upreti samemu sebi: "Ali vi veste koliko knjig sem jaz napisal in vse so po večini izšle na tujem"

 

"No, no Žarko nič ne rečem, toda tu, na sredi ulice samo branim mrtva umetnika", sem bil uvideven, da ne bi še enkrat po nepotrebnem vznemirjal Žarkovega ega.

 

Nadaljeval je: "Osebno sem poznal Černigoja. Na slikarskem srečanju v Piranu, kjer so akademski slikarji slikali Pirantako, kot se za akademske slikarje spodobi, je ta isti Černigoj rezal iz kolaž-papirja barvne oblike in jih lepil eno čez drugo, ter to zlepljenko imenoval Piran in še umetnost za povrh. Pa to zmorem tudi jaz! Pa ne me jebat!"

 

Ostal sem brez besed! Nisem mogel verjeti, hej, on to resno misli! Žarko sunce ti jarko! (Žarko naj ti bo sonce jarko!)

 

 

Neznanska volja po resničnosti

 

Bilo je to pred kratkim. Po tistem, ko sem že odgovoril na vsa logistična vprašanja v četrtem nadstropju Muzeja za sodobno umetnost, sem se spustil z dvigalom v pritličje. Med spustom sem se odločil, da v muzejskem arhivu preverim, če imajo kakršno koli dokumentacijo o Černigojevi razstavi v Jakopičevem paviljonu, ki jo sam pogojno imenujem "manjkajoči vezni člen". To sem imel namen storiti zadnje mesece že večkrat. Menim, da je mesec avgust idealen čas za takšne vrste poizvedovanja.

 

Avgust Černigoj (s pipo) v Škofiji Loki okoli leta 1972 (Fotografija: Loški muzej)

 

Menim, da vem vse, kar se da vedeti o prvi in tretji Černigojevi razstavi. O drugi razstavi pa vem le toliko, da je imela naslov "Impresionizem, ekspresionizem, kubizem" in naj bi bila didaktična razstava, postavljena leta 1925. Nič več, nič manj! Toda pozor: to je bila razstava, postavljena v osrednjem slovenskem razstavišču! Ali ni več kot jasno, da je bilo v mladem umetniku več ambicije kot samo poučevanje avditorija o treh ravnokar minulih stilih? Še ne leto nazaj je na svoji prvi razstavi v Ljubljani uprizoril napad na celotno umetniško skupnost in njeno tradicijo. Kaj naj to sploh pomeni, didaktična razstava? V naši umetniški skupnosti prav nič zaželjenega, to je prej kletvica.

 

V arhivu me je pričakal poletni mir in red. Kako znajo ljudje biti neskončno prijazni, vsi v arhivu so bili več kot razumevajoči za moje poizvedovanje. To, da bom obiskal arhiv MG+MSUM, sem sklenil že pred poletjem, ko sem po spletu okoliščin poslušal v galeriji Kresija tematski pogovor o Jakopičevem paviljonu. Pogovor je sprožal vprašanja o resentimentu, o rekonstrukcijah in reinterpretacijah, vse to v povezavi z izgubljeno preteklostjo porušnega paviljona v Tivoliju. Natančno sem sledil govorcem različnih profilov in njihovim različnim, na trenutke prozornim motivacijam. Med drugim se je oglasila iz publike izvrstna umetnostna zgodovinarka, strokovnjakinja za opus Riharda Jakopiča, dr. Beti Žirovec. Potrdila mi je znano dejstvo, ki nam ga je posredoval dr. Peter Krečič, namreč da je imel tudi Avgust Černigoj v paviljonu samostojno razstavo. Takoj sem reagiral. Pobaral sem jo, če je karkoli znanega in raziskanega o tem, kako naj bi bila oblikovana Černigojeva razstava, saj so takrat v osrednjem slovenskem razstavišču že fotografirali postavitve razstav. Odgovor je bil negativen.

 

Smo v sredici in istočasno v finalu teksta: 9. avgusta sem prijel elektronsko pošto gospe Jane Intihar Ferajn iz arhiva MG+MSUM z dvema priponkama. Prva je bila odziv na Černigojovo razstavo v paviljonu z naslovom "Impresionizem, ekspresionizem, kubizem" in druga priponka s tekstom "Černigojeva razstava v Jakopičevem paviljonu". Vau!Že prvo diagonalno branje me je takoj informiralo, da imam pred sabo pomembno umetnostno zgodovinsko situacijo, pred sabo imam razstavo, ki sem jo imenoval "manjkajoči vezni člen" med ljubjansko konstruktivistično-racionalistično razstavo iz leta 1924 in Tržaškim konstruktivističnim ambientom iz leta 1927.

 

Poročevalca zapišeta:

Silvester Škerl, Slovenec, št. 154, 12. julij 1925, str. 5

 

"Černigojeva razstava ima predvsem didaktičen pomen. Na stenah vise jedernate razlage, ki predstavljajo v bistvu razvojne faze evropske upodabljajoče umetnosti, dokler ni nastopila revolucija, absolutna anarhija_____zagnal je čopič in paleto vstran ter išče oporišča, kjer bo našel novo življenje ______ propagira idejo, da nastaja drugod, v drugem idejnem svetu nova umetnost_____Vzhod mu vzbuja nade in upanja_____On sam se je seveda zagnal v iskanje nove podlage, nove možnosti gradnje in jo je našel v barbarstvu neobdelane, še skoro speče vzhodne umetnosti, ki se obuja v življenje, da pogazi poslednje pojave evropskega manirizma_____V koliko se mu bo posrečilo, bo pokazala bodočnost ali so Černigojeve nade glede pomena vzhodne umetnosti za nas kaj vredne."

 

K. Dobida, Kritika, št. 192, str. 89-90

 

"Globjih gibal in duševnih vzrokov, ki so ga s svojo nujnostjo primorala, da si je poiskal novih in sicer ravno takih izraznih načinov, pa razstavljena dela niso mogla razkriti. Ta nedostatek je Černigoj (morda nezavestno) tudi sam občutil in ga skušal omiliti s celim apartom citatov, gesel in vse obširne pisane teorije modernih umetnostnih struj______ Postali so ti novostrujarji žrtev usodne pomote: od osovraženega materijalizma, ki se je tako bohotno razpasel po polju impresijonistov in zadušil vsako duševnost, so prešli še k bolj brezdušnemu racionalizmu. Mesto ustvarjajočega duha so nevedoma postavili za svoj ideal trezni razum."

 

Prvo dejstvo: Prva konstruktivistično-racionalistična razstava je imela poleg razstavljenih maket-konstrukcij in panreliefov nameščene transparente z manifestativnimi bojnimi pozivi k novi umetniški metodi in k novi umetnosti.

 

Drugo dejstvo: Druga razstava je bila opremljena "s celim aparatom citatov, gesel in vse obširne pisane teorije modernih umetnostnih struj".

 

Obe razstavi povezuje vzporedna konceptualizacija s podobno razstavno logiko. Če je v prvi razstavljal produkte kot umetnost, je v drugi razstavil stilni proces kot umetnost, ki naj bi v bližnji bodočnosti rezultiral v originalno umetnost novega časa. To poročevalca prepoznata, saj zapišeta: "Svojih najnovejših tvorb iz dobe, ki sledi kubistično-futuristični medigri, Černigoj te poti ni pokazal. Naloga prihodnje razstave bo, da pokaže, kaj je dosegel na polju aktivističnega konstruktivističnega udejstvovanja."

 

Da je protoprocesualna razstava dosegla svoj cilj, lahko po devetdesetih letih zapišemo brez vsakega zadržka. Tržaški konstruktivistični ambient je dobil status fascinantne umetnine, originala. Kritika se sprašujeta: "Zakaj to čisto intelektualno udejstvovanje zahteva zase značaj umetnostnega ustvarjanja, tudi ta razstavljena dela niso mogla pojasniti. Nujne prepričevalnosti in privlačnosti v Černigojevih delih te smeri ni."

 

Kmalu po razstavi je bil Avgust Černigoj zaradi svojega anarhistično-komunističnega delovanja policijsko izgnan iz Ljubljane. Vrnil se je v svoj Trst. Tam pa mu je sijalo žarko sonce!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
11
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
26
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
31
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
20
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,451
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,276
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,060
04/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,699
05/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,606
06/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,238
07/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,577
08/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 1,250
09/
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
Simona Rebolj
Ogledov: 2,702
10/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,268