Komentar

Černigojeva dolgo pozabljena razstava v Jakopičevem paviljonu

Nekoč se je Žarko Petan silno razburil nad umetnostjo Avgusta Černigoja, ki ga je sicer osebno poznal: "Na slikarskem srečanju v Piranu, kjer so akademski slikarji slikali Piran tako, kot se za akademske slikarje spodobi, je Černigoj rezal iz kolažpapirja barvne oblike in jih lepil eno čez drugo, ter to zlepljenko imenoval Piran in še umetnost za povrh. Pa to zmorem tudi jaz! Pa ne me jebat!"

20.08.2016 21:03
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Avgust Černigoj   Žarko Petan   Rihard Jakopič   Tivoli   Ljubljana   Trst

Komentar je literarna oblika, v kateri po preudarnem premisleku dokazujemo zvestobo predvsem samemu sebi. Tako radikaliziramo svojo in ostrimo našo skupno stvarnost.

Zaradi preglednosti teksta naj takoj na začetku zapišem zaporedje prvih treh razstav Avgusta Černigoja, ki so tema današnjega komentarja: prva razstava je bila v telovadnici Tehnične šole na Aškerčevi cesti v Ljubljani avgusta 1924, druga je bila v Jakopičevem paviljonu julija 1925. To razstavo bom pogojno imenoval "manjkajoči vezni člen". Tretja razstava pa je bila skupinska razstava tržaškega umetniškega sindikata v Ljudskem vrtu leta 1927. Na njej je bil prvič predstavljen Tržaški konstruktivistični ambient.

 

 

Čutna ponazoritev problema

 

Bilo je to v času Žarkovega odhajanja iz naše resničnosti. Kar nekaj mesecev je že minilo, odkar sem ga nazadnje srečal. Z Žarkom Petanom sva živela v neposredni soseščini. Navkljub njegovi oporni palici, ki jo je takrat že uporabljal, ga je okrog nosil njegov temeprament. Medtem, ko mi je prihajal nasproti, se je že od daleč videlo, kako neskončno si želi polemike z menoj. Takoj brez zadržka je začel nabijati po meni s svojim hrapavim glasom in značilnim poudarjanjem predzadnjega zloga: 

 

"Poslušajte Živadinov, sem vas zadnjič gledal na televizji, kako ste hvalili tistega Černigoja pa Delaka! Morate vedeti, da sta bila to obupna umetnika!"

 

Žarko je nesumiljeno tolkel po obeh. Res je, da polemiko obožujem, toda če ga ne bi ostro zaustavil bi kanonada letela tudi po meni. 

 

"Žarko, priznati morate vsaj to, da je Ferdo Delak napisal pomembno delo, Sintetično gledališče! No, vsaj za našo generacijo je bilo pomembno."

 

Toda Žarko se ni mogel upreti samemu sebi: "Ali vi veste koliko knjig sem jaz napisal in vse so po večini izšle na tujem"

 

"No, no Žarko nič ne rečem, toda tu, na sredi ulice samo branim mrtva umetnika", sem bil uvideven, da ne bi še enkrat po nepotrebnem vznemirjal Žarkovega ega.

 

Nadaljeval je: "Osebno sem poznal Černigoja. Na slikarskem srečanju v Piranu, kjer so akademski slikarji slikali Pirantako, kot se za akademske slikarje spodobi, je ta isti Černigoj rezal iz kolaž-papirja barvne oblike in jih lepil eno čez drugo, ter to zlepljenko imenoval Piran in še umetnost za povrh. Pa to zmorem tudi jaz! Pa ne me jebat!"

 

Ostal sem brez besed! Nisem mogel verjeti, hej, on to resno misli! Žarko sunce ti jarko! (Žarko naj ti bo sonce jarko!)

 

 

Neznanska volja po resničnosti

 

Bilo je to pred kratkim. Po tistem, ko sem že odgovoril na vsa logistična vprašanja v četrtem nadstropju Muzeja za sodobno umetnost, sem se spustil z dvigalom v pritličje. Med spustom sem se odločil, da v muzejskem arhivu preverim, če imajo kakršno koli dokumentacijo o Černigojevi razstavi v Jakopičevem paviljonu, ki jo sam pogojno imenujem "manjkajoči vezni člen". To sem imel namen storiti zadnje mesece že večkrat. Menim, da je mesec avgust idealen čas za takšne vrste poizvedovanja.

 

Avgust Černigoj (s pipo) v Škofiji Loki okoli leta 1972 (Fotografija: Loški muzej)

 

Menim, da vem vse, kar se da vedeti o prvi in tretji Černigojevi razstavi. O drugi razstavi pa vem le toliko, da je imela naslov "Impresionizem, ekspresionizem, kubizem" in naj bi bila didaktična razstava, postavljena leta 1925. Nič več, nič manj! Toda pozor: to je bila razstava, postavljena v osrednjem slovenskem razstavišču! Ali ni več kot jasno, da je bilo v mladem umetniku več ambicije kot samo poučevanje avditorija o treh ravnokar minulih stilih? Še ne leto nazaj je na svoji prvi razstavi v Ljubljani uprizoril napad na celotno umetniško skupnost in njeno tradicijo. Kaj naj to sploh pomeni, didaktična razstava? V naši umetniški skupnosti prav nič zaželjenega, to je prej kletvica.

 

V arhivu me je pričakal poletni mir in red. Kako znajo ljudje biti neskončno prijazni, vsi v arhivu so bili več kot razumevajoči za moje poizvedovanje. To, da bom obiskal arhiv MG+MSUM, sem sklenil že pred poletjem, ko sem po spletu okoliščin poslušal v galeriji Kresija tematski pogovor o Jakopičevem paviljonu. Pogovor je sprožal vprašanja o resentimentu, o rekonstrukcijah in reinterpretacijah, vse to v povezavi z izgubljeno preteklostjo porušnega paviljona v Tivoliju. Natančno sem sledil govorcem različnih profilov in njihovim različnim, na trenutke prozornim motivacijam. Med drugim se je oglasila iz publike izvrstna umetnostna zgodovinarka, strokovnjakinja za opus Riharda Jakopiča, dr. Beti Žirovec. Potrdila mi je znano dejstvo, ki nam ga je posredoval dr. Peter Krečič, namreč da je imel tudi Avgust Černigoj v paviljonu samostojno razstavo. Takoj sem reagiral. Pobaral sem jo, če je karkoli znanega in raziskanega o tem, kako naj bi bila oblikovana Černigojeva razstava, saj so takrat v osrednjem slovenskem razstavišču že fotografirali postavitve razstav. Odgovor je bil negativen.

 

Smo v sredici in istočasno v finalu teksta: 9. avgusta sem prijel elektronsko pošto gospe Jane Intihar Ferajn iz arhiva MG+MSUM z dvema priponkama. Prva je bila odziv na Černigojovo razstavo v paviljonu z naslovom "Impresionizem, ekspresionizem, kubizem" in druga priponka s tekstom "Černigojeva razstava v Jakopičevem paviljonu". Vau!Že prvo diagonalno branje me je takoj informiralo, da imam pred sabo pomembno umetnostno zgodovinsko situacijo, pred sabo imam razstavo, ki sem jo imenoval "manjkajoči vezni člen" med ljubjansko konstruktivistično-racionalistično razstavo iz leta 1924 in Tržaškim konstruktivističnim ambientom iz leta 1927.

 

Poročevalca zapišeta:

Silvester Škerl, Slovenec, št. 154, 12. julij 1925, str. 5

 

"Černigojeva razstava ima predvsem didaktičen pomen. Na stenah vise jedernate razlage, ki predstavljajo v bistvu razvojne faze evropske upodabljajoče umetnosti, dokler ni nastopila revolucija, absolutna anarhija_____zagnal je čopič in paleto vstran ter išče oporišča, kjer bo našel novo življenje ______ propagira idejo, da nastaja drugod, v drugem idejnem svetu nova umetnost_____Vzhod mu vzbuja nade in upanja_____On sam se je seveda zagnal v iskanje nove podlage, nove možnosti gradnje in jo je našel v barbarstvu neobdelane, še skoro speče vzhodne umetnosti, ki se obuja v življenje, da pogazi poslednje pojave evropskega manirizma_____V koliko se mu bo posrečilo, bo pokazala bodočnost ali so Černigojeve nade glede pomena vzhodne umetnosti za nas kaj vredne."

 

K. Dobida, Kritika, št. 192, str. 89-90

 

"Globjih gibal in duševnih vzrokov, ki so ga s svojo nujnostjo primorala, da si je poiskal novih in sicer ravno takih izraznih načinov, pa razstavljena dela niso mogla razkriti. Ta nedostatek je Černigoj (morda nezavestno) tudi sam občutil in ga skušal omiliti s celim apartom citatov, gesel in vse obširne pisane teorije modernih umetnostnih struj______ Postali so ti novostrujarji žrtev usodne pomote: od osovraženega materijalizma, ki se je tako bohotno razpasel po polju impresijonistov in zadušil vsako duševnost, so prešli še k bolj brezdušnemu racionalizmu. Mesto ustvarjajočega duha so nevedoma postavili za svoj ideal trezni razum."

 

Prvo dejstvo: Prva konstruktivistično-racionalistična razstava je imela poleg razstavljenih maket-konstrukcij in panreliefov nameščene transparente z manifestativnimi bojnimi pozivi k novi umetniški metodi in k novi umetnosti.

 

Drugo dejstvo: Druga razstava je bila opremljena "s celim aparatom citatov, gesel in vse obširne pisane teorije modernih umetnostnih struj".

 

Obe razstavi povezuje vzporedna konceptualizacija s podobno razstavno logiko. Če je v prvi razstavljal produkte kot umetnost, je v drugi razstavil stilni proces kot umetnost, ki naj bi v bližnji bodočnosti rezultiral v originalno umetnost novega časa. To poročevalca prepoznata, saj zapišeta: "Svojih najnovejših tvorb iz dobe, ki sledi kubistično-futuristični medigri, Černigoj te poti ni pokazal. Naloga prihodnje razstave bo, da pokaže, kaj je dosegel na polju aktivističnega konstruktivističnega udejstvovanja."

 

Da je protoprocesualna razstava dosegla svoj cilj, lahko po devetdesetih letih zapišemo brez vsakega zadržka. Tržaški konstruktivistični ambient je dobil status fascinantne umetnine, originala. Kritika se sprašujeta: "Zakaj to čisto intelektualno udejstvovanje zahteva zase značaj umetnostnega ustvarjanja, tudi ta razstavljena dela niso mogla pojasniti. Nujne prepričevalnosti in privlačnosti v Černigojevih delih te smeri ni."

 

Kmalu po razstavi je bil Avgust Černigoj zaradi svojega anarhistično-komunističnega delovanja policijsko izgnan iz Ljubljane. Vrnil se je v svoj Trst. Tam pa mu je sijalo žarko sonce!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
2
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.752
02/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.953
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.811
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.716
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.725
06/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.595
07/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.929
08/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.360
09/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.352
10/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 625