Komentar

Černigojeva dolgo pozabljena razstava v Jakopičevem paviljonu

Nekoč se je Žarko Petan silno razburil nad umetnostjo Avgusta Černigoja, ki ga je sicer osebno poznal: "Na slikarskem srečanju v Piranu, kjer so akademski slikarji slikali Piran tako, kot se za akademske slikarje spodobi, je Černigoj rezal iz kolažpapirja barvne oblike in jih lepil eno čez drugo, ter to zlepljenko imenoval Piran in še umetnost za povrh. Pa to zmorem tudi jaz! Pa ne me jebat!"

20.08.2016 21:03
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Avgust Černigoj   Žarko Petan   Rihard Jakopič   Tivoli   Ljubljana   Trst

Komentar je literarna oblika, v kateri po preudarnem premisleku dokazujemo zvestobo predvsem samemu sebi. Tako radikaliziramo svojo in ostrimo našo skupno stvarnost.

Zaradi preglednosti teksta naj takoj na začetku zapišem zaporedje prvih treh razstav Avgusta Černigoja, ki so tema današnjega komentarja: prva razstava je bila v telovadnici Tehnične šole na Aškerčevi cesti v Ljubljani avgusta 1924, druga je bila v Jakopičevem paviljonu julija 1925. To razstavo bom pogojno imenoval "manjkajoči vezni člen". Tretja razstava pa je bila skupinska razstava tržaškega umetniškega sindikata v Ljudskem vrtu leta 1927. Na njej je bil prvič predstavljen Tržaški konstruktivistični ambient.

 

 

Čutna ponazoritev problema

 

Bilo je to v času Žarkovega odhajanja iz naše resničnosti. Kar nekaj mesecev je že minilo, odkar sem ga nazadnje srečal. Z Žarkom Petanom sva živela v neposredni soseščini. Navkljub njegovi oporni palici, ki jo je takrat že uporabljal, ga je okrog nosil njegov temeprament. Medtem, ko mi je prihajal nasproti, se je že od daleč videlo, kako neskončno si želi polemike z menoj. Takoj brez zadržka je začel nabijati po meni s svojim hrapavim glasom in značilnim poudarjanjem predzadnjega zloga: 

 

"Poslušajte Živadinov, sem vas zadnjič gledal na televizji, kako ste hvalili tistega Černigoja pa Delaka! Morate vedeti, da sta bila to obupna umetnika!"

 

Žarko je nesumiljeno tolkel po obeh. Res je, da polemiko obožujem, toda če ga ne bi ostro zaustavil bi kanonada letela tudi po meni. 

 

"Žarko, priznati morate vsaj to, da je Ferdo Delak napisal pomembno delo, Sintetično gledališče! No, vsaj za našo generacijo je bilo pomembno."

 

Toda Žarko se ni mogel upreti samemu sebi: "Ali vi veste koliko knjig sem jaz napisal in vse so po večini izšle na tujem"

 

"No, no Žarko nič ne rečem, toda tu, na sredi ulice samo branim mrtva umetnika", sem bil uvideven, da ne bi še enkrat po nepotrebnem vznemirjal Žarkovega ega.

 

Nadaljeval je: "Osebno sem poznal Černigoja. Na slikarskem srečanju v Piranu, kjer so akademski slikarji slikali Pirantako, kot se za akademske slikarje spodobi, je ta isti Černigoj rezal iz kolaž-papirja barvne oblike in jih lepil eno čez drugo, ter to zlepljenko imenoval Piran in še umetnost za povrh. Pa to zmorem tudi jaz! Pa ne me jebat!"

 

Ostal sem brez besed! Nisem mogel verjeti, hej, on to resno misli! Žarko sunce ti jarko! (Žarko naj ti bo sonce jarko!)

 

 

Neznanska volja po resničnosti

 

Bilo je to pred kratkim. Po tistem, ko sem že odgovoril na vsa logistična vprašanja v četrtem nadstropju Muzeja za sodobno umetnost, sem se spustil z dvigalom v pritličje. Med spustom sem se odločil, da v muzejskem arhivu preverim, če imajo kakršno koli dokumentacijo o Černigojevi razstavi v Jakopičevem paviljonu, ki jo sam pogojno imenujem "manjkajoči vezni člen". To sem imel namen storiti zadnje mesece že večkrat. Menim, da je mesec avgust idealen čas za takšne vrste poizvedovanja.

 

Avgust Černigoj (s pipo) v Škofiji Loki okoli leta 1972 (Fotografija: Loški muzej)

 

Menim, da vem vse, kar se da vedeti o prvi in tretji Černigojevi razstavi. O drugi razstavi pa vem le toliko, da je imela naslov "Impresionizem, ekspresionizem, kubizem" in naj bi bila didaktična razstava, postavljena leta 1925. Nič več, nič manj! Toda pozor: to je bila razstava, postavljena v osrednjem slovenskem razstavišču! Ali ni več kot jasno, da je bilo v mladem umetniku več ambicije kot samo poučevanje avditorija o treh ravnokar minulih stilih? Še ne leto nazaj je na svoji prvi razstavi v Ljubljani uprizoril napad na celotno umetniško skupnost in njeno tradicijo. Kaj naj to sploh pomeni, didaktična razstava? V naši umetniški skupnosti prav nič zaželjenega, to je prej kletvica.

 

V arhivu me je pričakal poletni mir in red. Kako znajo ljudje biti neskončno prijazni, vsi v arhivu so bili več kot razumevajoči za moje poizvedovanje. To, da bom obiskal arhiv MG+MSUM, sem sklenil že pred poletjem, ko sem po spletu okoliščin poslušal v galeriji Kresija tematski pogovor o Jakopičevem paviljonu. Pogovor je sprožal vprašanja o resentimentu, o rekonstrukcijah in reinterpretacijah, vse to v povezavi z izgubljeno preteklostjo porušnega paviljona v Tivoliju. Natančno sem sledil govorcem različnih profilov in njihovim različnim, na trenutke prozornim motivacijam. Med drugim se je oglasila iz publike izvrstna umetnostna zgodovinarka, strokovnjakinja za opus Riharda Jakopiča, dr. Beti Žirovec. Potrdila mi je znano dejstvo, ki nam ga je posredoval dr. Peter Krečič, namreč da je imel tudi Avgust Černigoj v paviljonu samostojno razstavo. Takoj sem reagiral. Pobaral sem jo, če je karkoli znanega in raziskanega o tem, kako naj bi bila oblikovana Černigojeva razstava, saj so takrat v osrednjem slovenskem razstavišču že fotografirali postavitve razstav. Odgovor je bil negativen.

 

Smo v sredici in istočasno v finalu teksta: 9. avgusta sem prijel elektronsko pošto gospe Jane Intihar Ferajn iz arhiva MG+MSUM z dvema priponkama. Prva je bila odziv na Černigojovo razstavo v paviljonu z naslovom "Impresionizem, ekspresionizem, kubizem" in druga priponka s tekstom "Černigojeva razstava v Jakopičevem paviljonu". Vau!Že prvo diagonalno branje me je takoj informiralo, da imam pred sabo pomembno umetnostno zgodovinsko situacijo, pred sabo imam razstavo, ki sem jo imenoval "manjkajoči vezni člen" med ljubjansko konstruktivistično-racionalistično razstavo iz leta 1924 in Tržaškim konstruktivističnim ambientom iz leta 1927.

 

Poročevalca zapišeta:

Silvester Škerl, Slovenec, št. 154, 12. julij 1925, str. 5

 

"Černigojeva razstava ima predvsem didaktičen pomen. Na stenah vise jedernate razlage, ki predstavljajo v bistvu razvojne faze evropske upodabljajoče umetnosti, dokler ni nastopila revolucija, absolutna anarhija_____zagnal je čopič in paleto vstran ter išče oporišča, kjer bo našel novo življenje ______ propagira idejo, da nastaja drugod, v drugem idejnem svetu nova umetnost_____Vzhod mu vzbuja nade in upanja_____On sam se je seveda zagnal v iskanje nove podlage, nove možnosti gradnje in jo je našel v barbarstvu neobdelane, še skoro speče vzhodne umetnosti, ki se obuja v življenje, da pogazi poslednje pojave evropskega manirizma_____V koliko se mu bo posrečilo, bo pokazala bodočnost ali so Černigojeve nade glede pomena vzhodne umetnosti za nas kaj vredne."

 

K. Dobida, Kritika, št. 192, str. 89-90

 

"Globjih gibal in duševnih vzrokov, ki so ga s svojo nujnostjo primorala, da si je poiskal novih in sicer ravno takih izraznih načinov, pa razstavljena dela niso mogla razkriti. Ta nedostatek je Černigoj (morda nezavestno) tudi sam občutil in ga skušal omiliti s celim apartom citatov, gesel in vse obširne pisane teorije modernih umetnostnih struj______ Postali so ti novostrujarji žrtev usodne pomote: od osovraženega materijalizma, ki se je tako bohotno razpasel po polju impresijonistov in zadušil vsako duševnost, so prešli še k bolj brezdušnemu racionalizmu. Mesto ustvarjajočega duha so nevedoma postavili za svoj ideal trezni razum."

 

Prvo dejstvo: Prva konstruktivistično-racionalistična razstava je imela poleg razstavljenih maket-konstrukcij in panreliefov nameščene transparente z manifestativnimi bojnimi pozivi k novi umetniški metodi in k novi umetnosti.

 

Drugo dejstvo: Druga razstava je bila opremljena "s celim aparatom citatov, gesel in vse obširne pisane teorije modernih umetnostnih struj".

 

Obe razstavi povezuje vzporedna konceptualizacija s podobno razstavno logiko. Če je v prvi razstavljal produkte kot umetnost, je v drugi razstavil stilni proces kot umetnost, ki naj bi v bližnji bodočnosti rezultiral v originalno umetnost novega časa. To poročevalca prepoznata, saj zapišeta: "Svojih najnovejših tvorb iz dobe, ki sledi kubistično-futuristični medigri, Černigoj te poti ni pokazal. Naloga prihodnje razstave bo, da pokaže, kaj je dosegel na polju aktivističnega konstruktivističnega udejstvovanja."

 

Da je protoprocesualna razstava dosegla svoj cilj, lahko po devetdesetih letih zapišemo brez vsakega zadržka. Tržaški konstruktivistični ambient je dobil status fascinantne umetnine, originala. Kritika se sprašujeta: "Zakaj to čisto intelektualno udejstvovanje zahteva zase značaj umetnostnega ustvarjanja, tudi ta razstavljena dela niso mogla pojasniti. Nujne prepričevalnosti in privlačnosti v Černigojevih delih te smeri ni."

 

Kmalu po razstavi je bil Avgust Černigoj zaradi svojega anarhistično-komunističnega delovanja policijsko izgnan iz Ljubljane. Vrnil se je v svoj Trst. Tam pa mu je sijalo žarko sonce!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
4
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,395
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,186
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,116
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,776
05/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,272
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,157
07/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 969
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,017
09/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 600
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,239