Komentar

Černigojeva dolgo pozabljena razstava v Jakopičevem paviljonu

Nekoč se je Žarko Petan silno razburil nad umetnostjo Avgusta Černigoja, ki ga je sicer osebno poznal: "Na slikarskem srečanju v Piranu, kjer so akademski slikarji slikali Piran tako, kot se za akademske slikarje spodobi, je Černigoj rezal iz kolažpapirja barvne oblike in jih lepil eno čez drugo, ter to zlepljenko imenoval Piran in še umetnost za povrh. Pa to zmorem tudi jaz! Pa ne me jebat!"

20.08.2016 21:03
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Avgust Černigoj   Žarko Petan   Rihard Jakopič   Tivoli   Ljubljana   Trst

Komentar je literarna oblika, v kateri po preudarnem premisleku dokazujemo zvestobo predvsem samemu sebi. Tako radikaliziramo svojo in ostrimo našo skupno stvarnost.

Zaradi preglednosti teksta naj takoj na začetku zapišem zaporedje prvih treh razstav Avgusta Černigoja, ki so tema današnjega komentarja: prva razstava je bila v telovadnici Tehnične šole na Aškerčevi cesti v Ljubljani avgusta 1924, druga je bila v Jakopičevem paviljonu julija 1925. To razstavo bom pogojno imenoval "manjkajoči vezni člen". Tretja razstava pa je bila skupinska razstava tržaškega umetniškega sindikata v Ljudskem vrtu leta 1927. Na njej je bil prvič predstavljen Tržaški konstruktivistični ambient.

 

 

Čutna ponazoritev problema

 

Bilo je to v času Žarkovega odhajanja iz naše resničnosti. Kar nekaj mesecev je že minilo, odkar sem ga nazadnje srečal. Z Žarkom Petanom sva živela v neposredni soseščini. Navkljub njegovi oporni palici, ki jo je takrat že uporabljal, ga je okrog nosil njegov temeprament. Medtem, ko mi je prihajal nasproti, se je že od daleč videlo, kako neskončno si želi polemike z menoj. Takoj brez zadržka je začel nabijati po meni s svojim hrapavim glasom in značilnim poudarjanjem predzadnjega zloga: 

 

"Poslušajte Živadinov, sem vas zadnjič gledal na televizji, kako ste hvalili tistega Černigoja pa Delaka! Morate vedeti, da sta bila to obupna umetnika!"

 

Žarko je nesumiljeno tolkel po obeh. Res je, da polemiko obožujem, toda če ga ne bi ostro zaustavil bi kanonada letela tudi po meni. 

 

"Žarko, priznati morate vsaj to, da je Ferdo Delak napisal pomembno delo, Sintetično gledališče! No, vsaj za našo generacijo je bilo pomembno."

 

Toda Žarko se ni mogel upreti samemu sebi: "Ali vi veste koliko knjig sem jaz napisal in vse so po večini izšle na tujem"

 

"No, no Žarko nič ne rečem, toda tu, na sredi ulice samo branim mrtva umetnika", sem bil uvideven, da ne bi še enkrat po nepotrebnem vznemirjal Žarkovega ega.

 

Nadaljeval je: "Osebno sem poznal Černigoja. Na slikarskem srečanju v Piranu, kjer so akademski slikarji slikali Pirantako, kot se za akademske slikarje spodobi, je ta isti Černigoj rezal iz kolaž-papirja barvne oblike in jih lepil eno čez drugo, ter to zlepljenko imenoval Piran in še umetnost za povrh. Pa to zmorem tudi jaz! Pa ne me jebat!"

 

Ostal sem brez besed! Nisem mogel verjeti, hej, on to resno misli! Žarko sunce ti jarko! (Žarko naj ti bo sonce jarko!)

 

 

Neznanska volja po resničnosti

 

Bilo je to pred kratkim. Po tistem, ko sem že odgovoril na vsa logistična vprašanja v četrtem nadstropju Muzeja za sodobno umetnost, sem se spustil z dvigalom v pritličje. Med spustom sem se odločil, da v muzejskem arhivu preverim, če imajo kakršno koli dokumentacijo o Černigojevi razstavi v Jakopičevem paviljonu, ki jo sam pogojno imenujem "manjkajoči vezni člen". To sem imel namen storiti zadnje mesece že večkrat. Menim, da je mesec avgust idealen čas za takšne vrste poizvedovanja.

 

Avgust Černigoj (s pipo) v Škofiji Loki okoli leta 1972 (Fotografija: Loški muzej)

 

Menim, da vem vse, kar se da vedeti o prvi in tretji Černigojevi razstavi. O drugi razstavi pa vem le toliko, da je imela naslov "Impresionizem, ekspresionizem, kubizem" in naj bi bila didaktična razstava, postavljena leta 1925. Nič več, nič manj! Toda pozor: to je bila razstava, postavljena v osrednjem slovenskem razstavišču! Ali ni več kot jasno, da je bilo v mladem umetniku več ambicije kot samo poučevanje avditorija o treh ravnokar minulih stilih? Še ne leto nazaj je na svoji prvi razstavi v Ljubljani uprizoril napad na celotno umetniško skupnost in njeno tradicijo. Kaj naj to sploh pomeni, didaktična razstava? V naši umetniški skupnosti prav nič zaželjenega, to je prej kletvica.

 

V arhivu me je pričakal poletni mir in red. Kako znajo ljudje biti neskončno prijazni, vsi v arhivu so bili več kot razumevajoči za moje poizvedovanje. To, da bom obiskal arhiv MG+MSUM, sem sklenil že pred poletjem, ko sem po spletu okoliščin poslušal v galeriji Kresija tematski pogovor o Jakopičevem paviljonu. Pogovor je sprožal vprašanja o resentimentu, o rekonstrukcijah in reinterpretacijah, vse to v povezavi z izgubljeno preteklostjo porušnega paviljona v Tivoliju. Natančno sem sledil govorcem različnih profilov in njihovim različnim, na trenutke prozornim motivacijam. Med drugim se je oglasila iz publike izvrstna umetnostna zgodovinarka, strokovnjakinja za opus Riharda Jakopiča, dr. Beti Žirovec. Potrdila mi je znano dejstvo, ki nam ga je posredoval dr. Peter Krečič, namreč da je imel tudi Avgust Černigoj v paviljonu samostojno razstavo. Takoj sem reagiral. Pobaral sem jo, če je karkoli znanega in raziskanega o tem, kako naj bi bila oblikovana Černigojeva razstava, saj so takrat v osrednjem slovenskem razstavišču že fotografirali postavitve razstav. Odgovor je bil negativen.

 

Smo v sredici in istočasno v finalu teksta: 9. avgusta sem prijel elektronsko pošto gospe Jane Intihar Ferajn iz arhiva MG+MSUM z dvema priponkama. Prva je bila odziv na Černigojovo razstavo v paviljonu z naslovom "Impresionizem, ekspresionizem, kubizem" in druga priponka s tekstom "Černigojeva razstava v Jakopičevem paviljonu". Vau!Že prvo diagonalno branje me je takoj informiralo, da imam pred sabo pomembno umetnostno zgodovinsko situacijo, pred sabo imam razstavo, ki sem jo imenoval "manjkajoči vezni člen" med ljubjansko konstruktivistično-racionalistično razstavo iz leta 1924 in Tržaškim konstruktivističnim ambientom iz leta 1927.

 

Poročevalca zapišeta:

Silvester Škerl, Slovenec, št. 154, 12. julij 1925, str. 5

 

"Černigojeva razstava ima predvsem didaktičen pomen. Na stenah vise jedernate razlage, ki predstavljajo v bistvu razvojne faze evropske upodabljajoče umetnosti, dokler ni nastopila revolucija, absolutna anarhija_____zagnal je čopič in paleto vstran ter išče oporišča, kjer bo našel novo življenje ______ propagira idejo, da nastaja drugod, v drugem idejnem svetu nova umetnost_____Vzhod mu vzbuja nade in upanja_____On sam se je seveda zagnal v iskanje nove podlage, nove možnosti gradnje in jo je našel v barbarstvu neobdelane, še skoro speče vzhodne umetnosti, ki se obuja v življenje, da pogazi poslednje pojave evropskega manirizma_____V koliko se mu bo posrečilo, bo pokazala bodočnost ali so Černigojeve nade glede pomena vzhodne umetnosti za nas kaj vredne."

 

K. Dobida, Kritika, št. 192, str. 89-90

 

"Globjih gibal in duševnih vzrokov, ki so ga s svojo nujnostjo primorala, da si je poiskal novih in sicer ravno takih izraznih načinov, pa razstavljena dela niso mogla razkriti. Ta nedostatek je Černigoj (morda nezavestno) tudi sam občutil in ga skušal omiliti s celim apartom citatov, gesel in vse obširne pisane teorije modernih umetnostnih struj______ Postali so ti novostrujarji žrtev usodne pomote: od osovraženega materijalizma, ki se je tako bohotno razpasel po polju impresijonistov in zadušil vsako duševnost, so prešli še k bolj brezdušnemu racionalizmu. Mesto ustvarjajočega duha so nevedoma postavili za svoj ideal trezni razum."

 

Prvo dejstvo: Prva konstruktivistično-racionalistična razstava je imela poleg razstavljenih maket-konstrukcij in panreliefov nameščene transparente z manifestativnimi bojnimi pozivi k novi umetniški metodi in k novi umetnosti.

 

Drugo dejstvo: Druga razstava je bila opremljena "s celim aparatom citatov, gesel in vse obširne pisane teorije modernih umetnostnih struj".

 

Obe razstavi povezuje vzporedna konceptualizacija s podobno razstavno logiko. Če je v prvi razstavljal produkte kot umetnost, je v drugi razstavil stilni proces kot umetnost, ki naj bi v bližnji bodočnosti rezultiral v originalno umetnost novega časa. To poročevalca prepoznata, saj zapišeta: "Svojih najnovejših tvorb iz dobe, ki sledi kubistično-futuristični medigri, Černigoj te poti ni pokazal. Naloga prihodnje razstave bo, da pokaže, kaj je dosegel na polju aktivističnega konstruktivističnega udejstvovanja."

 

Da je protoprocesualna razstava dosegla svoj cilj, lahko po devetdesetih letih zapišemo brez vsakega zadržka. Tržaški konstruktivistični ambient je dobil status fascinantne umetnine, originala. Kritika se sprašujeta: "Zakaj to čisto intelektualno udejstvovanje zahteva zase značaj umetnostnega ustvarjanja, tudi ta razstavljena dela niso mogla pojasniti. Nujne prepričevalnosti in privlačnosti v Černigojevih delih te smeri ni."

 

Kmalu po razstavi je bil Avgust Černigoj zaradi svojega anarhistično-komunističnega delovanja policijsko izgnan iz Ljubljane. Vrnil se je v svoj Trst. Tam pa mu je sijalo žarko sonce!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
5
23.06.2021 22:23
V zadnjih 30 letih sem dobila toliko polen pod noge, da sem glede ogrevanja preskrbljena do konca življenja. Naučila sem se na ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
13
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
12
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 3.048
02/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.551
03/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.873
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.485
05/
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
Uredništvo
Ogledov: 1.018
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 940
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 921
08/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 680
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 686
10/
30-letnica Slovenije: Vzemite borovo iglico, počepnite in se pičite v anus, pa bo vse v redu!
Ana Jud
Ogledov: 443