Po petkovi objavi polletnega finančnega poročila, ki kaže na katastrofalno izgubo Kliničnega centra, smo njegovemu generalnemu direktorju poslali prošnjo za intervju. Presenečeni bomo, če je Andraž Kopač ne bo zavrnil. Prav tako pa bomo presenečeni, če se bo zaradi te izgube oglasila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Zato ji danes javno zastavljamo nekaj vprašanj.
Uvodnoma se poslužujemo digresije, ki bo bolj poudarila pomembnost nepopustljivega odnosa do ministrov in politikov, ki jih sumimo sponzoriranja korupcije. Gre pa za simboliko 9. maja. Ta datum je namreč nekaj posebnega. Devetega maja 1945 je bilo konec 2. svetovne vojne; to je bil dan, ko je kapitulirala nacistična Nemcija. Natančneje, to je bil dan, na katerega je sovjetski maršal Žukov ratificiral sporazum o kapitulaciji Nemčije, ki ga je dan pred tem podpisal nemški feldmaršal Keitel. 71 let kasneje, 9. maja 2016, v 21. stoletju in sredi svobodne Evropske unije, v svobodni in vsaj formalno demokratični Republiki Sloveniji, se je zgodil drugačen precedens. Negativni precedens. Vodenje največje in najbolj univerzitetne bolnišnice UKC Ljubljana je prevzel Andraž Kopač, o katerem so mediji poročali, da si je kot prioriteto zastavil finance. Kot naj bi sam izjavil, je dejstvo, da ne prihaja iz zdravstva morda celo njegova prednost. In ob tem izpostavil resne finančne težave bolnišnice, čeprav je v bistvu samo povzel besede svoje predhodnice, upokojenke in vršilke dolžnosti generalnega direktorja Kliničnega centra Brigite Čokl, ki je na to opozorila že nekaj tednov pred primopredajo poslov. In kot smo poročali minuli petek, naše pisanje pa so poleg Slovenske tiskovne agencije povzeli tudi vsi "mainstram" mediji v Sloveniji, so finančne težave Kliničnega centra resne. Tako zelo resne, da se jih enostavno ne da več skriti. Če bi se problem dalo rešiti na enostaven način, potem bi Portal PLUS poskušali na tak ali drugačen način utišati. Toda tudi če bi ga, bi se že naslednji dan pojavil nekdo drug, ki bi nadaljeval s preiskovalnim novinarstvom. Kajti resnice se na da utišati. Milijonske izgube se ne da prikriti.
Iz finančnega poročila, ki ga v Kliničnem centru suhoparno imenujejo Informacija o poslovanju, nedvoumno izhaja, da so samo v prvi polovici leta pridelali krepkih 12 milijonov evrov izgube. Ali je bivši "čevljar" Andraž Kopač, ki je spomladi v enem redkih nastopov pred mediji izjavil, da je dejstvo, da ne prihaja iz zdravstva, morda celo njegova prednost, res sposoben opravljati funkcijo generalnega direktorja največje in univerzitetne bolnišnice? Vprašanje sploh ni nepomembno, še manj pa zlonamerno ali nesramno. Nikakor ne. To vprašanje je bistveno za razumevanje situacije, v kateri se je znašla naša največja javna bolnica in ki spominja na mišnico. Ali se čuti sposobnega, da vodi tako kompleksen sistem, kot je UKCL, bo tudi naše prvo, neposredno in zelo konkretno vprašanje za gospoda Kopača v pogovoru, če bo seveda privolil vanj. Prošnjo za intervju smo mu že poslali. Ali je človek za katerega se na cesti govori, da ima fobijo pred rokovanjem, res sposoben biti generalni direktor največje in univerzitetne bolnišnice? Če bo našo prošnjo zavrnil ali se na kak bolj prefinjen način ognil intervjuju, seveda ne bomo posebej presenečeni. Se bodo pač potrdili sumi, da se izogiba neposrednim odgovorom na zelo konkretna vprašanja, in sicer zato, ker enostavno nima nič za povedati. Kot najvišji predstavnik poslovnodnega organa bi gospod Kopač mogel in moral marsikaj pojasniti. Ob njem pa seveda tudi vodja nabav v Kliničnem centru Bojan Uran, pa poslovni direktorji posameznih klinik. Tudi gospa Darja Hrast, vodja sektorja za kadrovske in pravne zadeve, ki po naših informacijah ni ravno najmanj vplivna oseba v strukturi Kliničnega centra. Javnost ima pravico odgovore zahtevati tudi od Mete Vesel Valentinčič, po besedah naših notranjih virov dolgoletne sive eminence vodstva UKCL.
Korupcija je mogoča, ker je javnosti vseeno
Ob 12-milijonski polletni izgubi bi se v normalnih okoliščinah oglasila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki ob vseh aferah v javnem zdravstvu v zadnjih dveh letih še kar mirno sedi v svojem fotelju, ko pa bi morala kaj pokomentirati, v ogenj pošlje svojo sekretarko Nino Pirnat. Si predstavljate, da bi generalni direktor glavne javne bolnišnice v Franciji pridelal 12-milijonsko izgubo v pol leta? Ne le, da bi ga poklicali na zagovor, še isti dan bi letel na cesto. Si predstavljate, da bi vodja nabav največje javne bolnišnice v Nemčiji spregledal, da se mu pred nosom dogaja milijonska izguba zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov? Zamislite si, kako bi na cesto leteli poslovni direktorji posameznih klinik, če bi največji javni bolnišnici v Švici pridelali takšne visoke polletne zgube, kot so jih denimo na interni, kirurški in pediatrični kliniki v UKC Ljubljana!
Toda to je Slovenija, kjer se javnost požvižga na korupcijo, netransparentno gospodarjenje, prirejene razpise, povsem apatična pa je tudi do nesposobne vlade in vodilnih politikov. Kot da bi bilo ljudem vseeno, če jim organizirani kriminal krade denar, ki ga namenjajo javnemu zdravstvu! Kot da so že vsi pozabili na afero s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami. Pa je bila to edina doslej resna in velika afera, ki je bila razkrita z vsemi podrobnostmi: medicinski material se je po nepotrebnem preplačeval za 3- do 4-krat. Na drugi strani se je dokazalo, da UKC Ljubljana lahko kupi nekajkrat cenejši medicinski material v tujini - če seveda hoče. Kajti ena največjih in najbolj umazanih laži je ta, da se medicinski material v Sloveniji lahko prodaja samo prek domačih dobaviteljev. Toda kljub temu, da je ta afera pokazala, kako se s pomočjo prirejenih javnih razpisov sistematično krade slovenski davkoplačevalski denar, se nobenemu od akterjev ni zgodilo nič. Darko Zorman je se vedno v službi v UKC Ljubljana. Glavni za nabave v UKC Ljubljana Bojan Uran je še vedno na tem mestu. Tudi Zlatko Lazarević, ki je moral podpisovati naročilnice za katastrofalno preplačane žilne opornicei, je še vedno poslovni direktor Interne klinike. In nenazadnje: Meta Vesel Valentinčič je še vedno pomočnica generalnega direktorja UKC Ljubljana za upravno-pravne zadeve.
Javna vprašanja ministrici Milojki Kolar Celarc
Uvodoma smo napovedali, da bomo zaradi poraznih rezultatov, ki jih prinaša polletno finančno poročilo UKC Ljubljana, ministrici za zdravje zastavili nekaj javnih vprašanj. Kajti oba zadnja generalna direktorja javnega zavoda UKCL, Brigita Čokl in Andraž Kopač, sta bila na ta položaj imenovana z njenim soglasjem. Ker je Klinični center od januarja do junija letos pridelal več kot 12 milijonov evrov izgube, ministrico Milojko Kolar Celarc sprašujemo:
1. Ali kot ministrica za zdravje še vedno podpirate generalnega direktorja UKCL Andraža Kopača? Če je odgovor ne, vas nadalje sprašujemo, ali boste sprožili njegovo razrešitev v Svetu UKC, kjer ima vlada večino? Če pa je vaš odgovor da, potem nas zanima, kdaj mislite odstopiti sami?
2. Izguba 12 milijonov evrov ni nastala zaradi zdravljenja 5,4% več bolnikov kot v enakem obdobju lani, zato vas sprašujemo, kdaj boste kazensko ovadili vse odgovorne v Kliničnem centru, ki so kljub razkritju korupcije v primeru žilnih opornic, ki je potekala v času njihovega vodenja UKC Ljubljana, nabavne sluzbe, oddelkov in dejavnosti, nadaljevali s slabo prakso in povzročali škodo tako UKC Ljubljana kot tudi slovenskim davkoplačevalcem?
Ni izključeno, da na ta javno zastavljena vprašanja ne bomo dobili odgovorov. V tem primeru se bo potrdil sum, da ministrica za zdravje vsaj posredno sponzorira korupcijo, klientelizem in slabo prakso prirejenih razpisov v Kliničnem centru. V tem primeru bomo parlamentarni preiskovalni komisiji, ki se ukvarja s korupcijo v primeru žilnih opornic, predlagali, da zasliši tudi Milojko Kolar Celarc. Kajti če se v razkrivanju hobotnice v javnem zdravstvu ne bo maksimalno angažirala vsaj ta komisija, potem bo 9. maj 2016, ko je bil po naši oceni postavljen še en slamnati generalni direktor UKC Ljubljana, resnicno postal dan zmage lobijev in zdravniško-dobaviteljske mafije nad UKC Ljubljana, slovenskim javnim zdravstvom in našim davkoplačevalskim denarjem.