Komentar

Vlada dela najmanj škode, ko ne vlada

Naš britanski kolumnist si je zastavil vprašanje posebne vrste. Morda se bo komu zdelo vprašanje smešno, nas je opozoril, morda bo kdo najprej pomislili na t.i. čas kislih kumaric, toda že v naslednjem trenutku se bo zavedel, da gre za zelo tehtno vprašanje. Oziroma kot piše Keith Miles: ste se že kdaj vprašali, zakaj sploh so vlade?

26.08.2016 20:51
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   Brexit   Velika Britanija   Belgija   Španija   vlada   politiki

Ko slišite politika predavati o tem, kako kaj narediti, kako vlada rabi več denarja ali kako bodo vodili podjetje bolje kot podjetnik sam – mu ni treba kaj dosti verjeti. Spomnite se samovšečnih domišljavih projektov, za katere so zapravili vaš denar, pa prisklednikov, ki uspevajo zaradi političnih povezav, in vse neizpolnjenih obljub.

Potem ko je britanski establišment izgubil referendum o Brexitu, me je kolega ironično vprašal, zakaj se zdi, da je Britanija brez vlade. Mislim, oziroma vsaj upam, da se je šalil in ni bil sarkastičen, ker vem, da je bil proti temu, da bi Združeno kraljestvo izstopilo iz EU. Kakorkoli, nova premierka in nova vlada sta hitro, v 18 dneh, zavzela položaj – kar ni britanska tradicija, tako da ni bilo potrebe po začasni nekajtedenski vladi. Poudaril sem, da v Sloveniji po splošnih volitvah traja mnogo tednov, preden položaj zasede nova vlada. In še, da bomo videli, kakšne bodo ameriške volitve v začetku novembra, ko novi predsednik (ali predsednica) ne bo ustoličen pred koncem januarja (2017).

 

Belgija je svetovna rekorderka v demokraciji, saj je bila v letih 2010 - 2011 brez vlade 589 dni. Za leto 2011 ni bilo proračuna in država je shajala z začasnimi odloki. Povedali so mi, da ima Belgija pet parlamentov. Eden je flamski, drugi je valonski, tretji za nemško manjšino, četrti je bruseljski in peti za vso državo. V bistvu delujejo kot tamponska država Evrope med germanskim severom in romanskim jugom. Zdi se, da med njimi ni razhajanja, ker zelo lepo delujejo izven ustanov EU, ki imajo tam sedež. Reden prihodek v višini enega odstotka BDP vsako leto, morda celo več, če upoštevamo še posredne prihodke. Zelo prijetno, zlasti ko vidite, da je rast belgijskega letnega BDP v zadnjih letih komaj malo višja od enega odstotka.

 

Dalje, pomislite na situacijo v Španiji, kjer so bili brez vlade 128 dni. Tudi Italija je imela toliko vlad, da je bil sistem podoben vrtiljaku; presenetljiva je ugotovitev, da je bilo obdobje Berlusconijeve vlade eno najbolj stabilnih.

 

Največja težava, kot jo sam vidim, je v tem, da je večina držav, v katerih se vlada malo vmešava, bolj uspešnih, zlasti ko se vlade posvetijo zaščiti državljanov na vseh področjih – vojaškem, policijskem, demokratičnih pravicah in svoboščinah – v učinkovitem in zaupanja vrednem pravnem sistemu. Vendar so v vodenju podjetij in javne uprave neučinkovite. Ocenjujejo, da so zaradi birokracije stroški države pri storitvah v dobro državljanov za 15 % višji, kot če bi državljani iste zadeve urejali sami.

 

Kadarkoli slišite politika predavati o tem, kako kaj narediti ali kako vlada rabi več denarja ali kako bodo vodili podjetje bolje kot podjetnik sam – mu ni treba kaj dosti verjeti. Spomnite se samovšečnih domišljavih projektov, za katere so zapravili vaš denar; prisklednikov, ki uspevajo zaradi političnih povezav, in še neizpolnjenih obljub. Spomnite se visokih plač predstavnikov v Bruslju in njihovih visokih dodatkov. In ne pozabite – ko jih ni tam in so na počitnicah, se zdi, da kljub temu vse poteka čisto dobro.

 

Kot smo videli na zgoraj omenjenih primerih nekaterih držav, lahko država uspeva brez funkcionalne vlade, toda v evroobmočju zmešnjava na grškem in ciprskem primeru kaže, da država ne more delovati brez gotovine ali vladavine prava. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
3
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.741
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.687
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.736
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.423
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.375
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.261
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.279
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.192
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.154
10/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.218