Komentar

Vlada dela najmanj škode, ko ne vlada

Naš britanski kolumnist si je zastavil vprašanje posebne vrste. Morda se bo komu zdelo vprašanje smešno, nas je opozoril, morda bo kdo najprej pomislili na t.i. čas kislih kumaric, toda že v naslednjem trenutku se bo zavedel, da gre za zelo tehtno vprašanje. Oziroma kot piše Keith Miles: ste se že kdaj vprašali, zakaj sploh so vlade?

26.08.2016 20:51
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   Brexit   Velika Britanija   Belgija   Španija   vlada   politiki

Ko slišite politika predavati o tem, kako kaj narediti, kako vlada rabi več denarja ali kako bodo vodili podjetje bolje kot podjetnik sam – mu ni treba kaj dosti verjeti. Spomnite se samovšečnih domišljavih projektov, za katere so zapravili vaš denar, pa prisklednikov, ki uspevajo zaradi političnih povezav, in vse neizpolnjenih obljub.

Potem ko je britanski establišment izgubil referendum o Brexitu, me je kolega ironično vprašal, zakaj se zdi, da je Britanija brez vlade. Mislim, oziroma vsaj upam, da se je šalil in ni bil sarkastičen, ker vem, da je bil proti temu, da bi Združeno kraljestvo izstopilo iz EU. Kakorkoli, nova premierka in nova vlada sta hitro, v 18 dneh, zavzela položaj – kar ni britanska tradicija, tako da ni bilo potrebe po začasni nekajtedenski vladi. Poudaril sem, da v Sloveniji po splošnih volitvah traja mnogo tednov, preden položaj zasede nova vlada. In še, da bomo videli, kakšne bodo ameriške volitve v začetku novembra, ko novi predsednik (ali predsednica) ne bo ustoličen pred koncem januarja (2017).

 

Belgija je svetovna rekorderka v demokraciji, saj je bila v letih 2010 - 2011 brez vlade 589 dni. Za leto 2011 ni bilo proračuna in država je shajala z začasnimi odloki. Povedali so mi, da ima Belgija pet parlamentov. Eden je flamski, drugi je valonski, tretji za nemško manjšino, četrti je bruseljski in peti za vso državo. V bistvu delujejo kot tamponska država Evrope med germanskim severom in romanskim jugom. Zdi se, da med njimi ni razhajanja, ker zelo lepo delujejo izven ustanov EU, ki imajo tam sedež. Reden prihodek v višini enega odstotka BDP vsako leto, morda celo več, če upoštevamo še posredne prihodke. Zelo prijetno, zlasti ko vidite, da je rast belgijskega letnega BDP v zadnjih letih komaj malo višja od enega odstotka.

 

Dalje, pomislite na situacijo v Španiji, kjer so bili brez vlade 128 dni. Tudi Italija je imela toliko vlad, da je bil sistem podoben vrtiljaku; presenetljiva je ugotovitev, da je bilo obdobje Berlusconijeve vlade eno najbolj stabilnih.

 

Največja težava, kot jo sam vidim, je v tem, da je večina držav, v katerih se vlada malo vmešava, bolj uspešnih, zlasti ko se vlade posvetijo zaščiti državljanov na vseh področjih – vojaškem, policijskem, demokratičnih pravicah in svoboščinah – v učinkovitem in zaupanja vrednem pravnem sistemu. Vendar so v vodenju podjetij in javne uprave neučinkovite. Ocenjujejo, da so zaradi birokracije stroški države pri storitvah v dobro državljanov za 15 % višji, kot če bi državljani iste zadeve urejali sami.

 

Kadarkoli slišite politika predavati o tem, kako kaj narediti ali kako vlada rabi več denarja ali kako bodo vodili podjetje bolje kot podjetnik sam – mu ni treba kaj dosti verjeti. Spomnite se samovšečnih domišljavih projektov, za katere so zapravili vaš denar; prisklednikov, ki uspevajo zaradi političnih povezav, in še neizpolnjenih obljub. Spomnite se visokih plač predstavnikov v Bruslju in njihovih visokih dodatkov. In ne pozabite – ko jih ni tam in so na počitnicah, se zdi, da kljub temu vse poteka čisto dobro.

 

Kot smo videli na zgoraj omenjenih primerih nekaterih držav, lahko država uspeva brez funkcionalne vlade, toda v evroobmočju zmešnjava na grškem in ciprskem primeru kaže, da država ne more delovati brez gotovine ali vladavine prava. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,540
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,402
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,798
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,326
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,077
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,207
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 884
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 590