Komentar

Ali res mislite, da je umetnikovo poslanstvo v tem, da krasi vaše domove?

Ali res mislite, da je umetnikovo poslanstvo v tem, da oblikuje vaše bivalne votline, da vas kratkočasi ob petkih in sobotah v dolgih zimskih nočeh? Ali, še huje, da vam je umetnik dolžan naslikati vašega Boga in njegovega sina zato, ker samo slutite njuno prisotnost, niste pa ju sposobni vizualizirati, kaj šele doživeti? Mogoče si želite z umetnikovim talentom potrditi vero v njegovo troedinost. Morda pa si celo želite, da vam umetnost senzibilizira vaš že zdavnaj zastareli "interface". Pozabite na to ali pa se v skrajnem primeru obrnite na vašega lokalnega mistika!

27.08.2016 21:55
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   umetnost   znanost   religija

Umetniška oblika je dokaz o našem mišljenju, o našem bivanju, vse ostalo je vera. Vera v vstajenje ali v neskončno življenje.

Poskusil bom formulirati poslanstvo umetnosti za potrebe nedeljskega komentarja tako, da ne bom poenostavil kompleksa umetnosti niti zmanjšal pomena in smisla komentarja. Poslanstvo umetnosti se je približati skozi svoj lasten duh mimo zgodovine resnici tako, da s sprožilcem, z "estezijo" sprožimo "estetsko delovanje", ki izriše umetnini obliko. Oblika mora zunajemu uporabniku umetniškega dela omogočiti vstop v njeno brezčasje, v Nič, na podoben način, kot je to doživljal umetnik pri procesu proizvodnje Niča. Z umetnostjo smo paradoksalno zavezani zgodovini. Umetniška oblika je dokaz o našem mišljenju, o našem bivanju, vse ostalo je vera. Vera v vstajenje ali v neskončno življenje. Izgovorjeno v enem vdihu, umetnost je "Oblika iz oblike v oblak!" 

 

S tisočimi ljudmi sem se srečal v svojem življenju, med njimi je bilo na stotine umetnikov. Od teh jih je bila zagotovo stotina sodobnih umetnikov, ki so natančno razumeli procese v sodobni znanosti. Toda od množice znanstvenikov, ki sem jih srečal v svojem življenju, jih je bilo le nekaj manj kot deset, ki so razumeli procese v sodobni umetnosti. Žal! Žal in še enkrat žal! To obratno sorazmerje in zdavnaj izsiljena razklanost med umetnostjo in znanostjo, ki sta jo davno tega izsilili religija in ideologija, sta osrednja problema, da se umetnost in znanost nenehno nahajta na robu distribucije energije človeštva. Religija s svojo dvojno naravnanostjo, ideologija pa s svojo brutalno, vulgarno močjo podkupujeta naše tehnologe in kulturne odpadnike. Zaposlujeta jih v svojih agenturah, da jim lahko služijo. Vplivajo na nas, ko nam iztreljujejo na naše ekrane elektrone. To vidite tudi vi, ko s svojega delovnega mesta gledate, kako so vam omrežili mesto.

 

Umetnost in znanost sta se navkljub grobi razklanosti skozi celo prejšnje stoletje vse do današnjega dne počasi in potrpežljivo poskušali približati druga drugi, da bi lahko z raziskavo prepoznali najboljšo možno izbiro za našo bodočnost. Vse, čisto vse oblike na svetu so odvisne od umetnosti in znanosti, od tehnologije in kulture. Zato jih religija in ideologija tako srčno potrebujeta in nadzirata ter izrabljata. Tudi zato uravnovešamo naš odnos med avtonomijo umetniškega izraza in metodološko hermetičnostjo sodobne in razvojne umetnosti nasploh, da ne bi bili izrabljeni za slabe namene v imenu ljudstva! Tudi zato je nujno, da vključimo didaktičnost kot enakovreden element povezovanja med umetnostjo in znanostjo.

 

Festival Ars Electronica vztrajno proizvaja oblike njunega sodelovanja in protokole njunega združevanja. Na tem festivalu praznujemo prihodnost, praznujemo umetnost in znanost, kulturo in tehnologijo, interaktivno in enakovredno v vseh smereh - istočasno. Izgovorjeno v enem vdihu, umetnost na Ars Electronici je "Iz funkcije v obliko iz oblike v digitalni oblak!" Raziskujemo, da bi izumili tisto, kar je najtežje izumiti - novo! Novo - to pa je že bodočnost!

 

Umetnost in kultura, znanost in tehnologija se na festivalu Ars Electronica opazujejo iz največje možne bližine. Vsi smo ob prazniku osredotočeni na nove metode in se sprašujemo, zakaj tisto, kar ne deluje, v resnici ne deluje. Predvsem pa se vsi skupaj trudimo (z veliko mero potrpežljivosti) sodelovati! Obnovimo problem: ko umetnik pride v krog znanstvene skupnosti, je vedno le začasen gost, ko pa znanstvenik vstopi v krog sodobne umetniške skupnosti, je vedno le amater. To neugodno dejstvo je potrebno vztrajno in potrpežljivo spreminjati.

 

V zadnjih petdesetih letih se nam je v umetnosti in znanosti, tako naravoslovni kot humanistični, prek vseprisotnega računalnika odprl nov, ogromen prostor javnosti. Umetnost je postala vedno bolj vezana na proizvodnjo pomenov, preoblikovala je svoje umetnine v delujoče prototipe, v eksperimentalne modele. Povezala je digitalno in fizično realnost v novo stvarnost. V laboratoriju bodočnosti so se začela demokratizirati tudi laboratorijska orodja. V njem je svet "odprtih kod" nuja, ki omogoča urgentnim in taktičnim umetnikom hitre strateške premike, da nam lahko brez posrednikov organizirajo odlično bodočnost. Predvsem pa hočeta umetnost in znanost "totalni-globalni državi" njenemu masovnem pridobivanju podatkov, njenemu algoritmičnemu razvrščanju informacij o ljudeh in njihovih navadah, tudi spolnih, zgraditi ustrezno opozicijo, se metodološko zoperstaviti nadzoru in omejevanju svobode!

 

"Totalna-globalna država" operira v kolektivnem telesu s psihologijo in psihopatologijo varnosti. Neverjetno, s kakšno lahkoto varnostni analitiki interpretirajo družbene dinamike in jih poenostavljene prevajajo v totalne grožnje, še bolj neverjetno pa je to, kako se družba s svetlobno hitrostjo organizira okoli njihovih patoloških analiz. Očitno vsem ustreza varnostna tehnologija strahu.

 

Predvsem je osrednji cilj festivala Ars Electronica brezkompromisno ohranjanje prostora za kritično mišljenje, za kritiko znanosti in umetnosti, za kritiko kulture in tehnologije, včasih tudi navkrižno s filozofijo. V laboratoriju bodočnosti so cilji jasno usmerjeni: v nove ljudi, v funkcionalne umetniške in znanstve inovacije, v nove metode, v nove materiale, v razvoj modelov in izdelkov, ki zahtevajo dekonstrukcijo kolektivnega strahu.

 

Medmed: Ali ni vse to naštevanje postdigitalnih formatov neverjetno podobno konstruktivistični avantgardi analiz? Ai niso bile selitve umetnikov iz ateljejev v tovarne procesualnosti podobne današnjim selitvam umetnikov v laboratorije bodočnosti? Morfologija elektronske umetnosti ima v slovenskih neodvisnih projektnih prostorih zavidljivo dogodkovnost prek izvrstnih vzorcev Ljudmile, Kapelice, Kible, Festivala elektronske umetnosti Maribor, Delavskega doma Trbovlje in Čip-ke. Vse to so odprti odri mnogoterih organizmov, tudi digitalnih, ki na različne načine praznujejo bodočnost. V finalu komentarja naj usmerim pogled na letošnji format festivala postdigitalne umetnosti Ars Electronica. Osrednji motiv so "Radikalni atomi"! 8. septembra se bo ob 19.45 nad Linz dvignilo sto dronov, da bodo iluminirali sodelovanje, ne pa sovražnost!

 

 

Opomba uredništva: Slovenska tiskovna agencija je pred nekaj dnevi sporočila, da sta Evropska vesoljska agencija (ESA) in festival sodobne elektronske umetnosti Ars Electronica slovenskemu umetniku Mihi Turšiču namenila častno priznanje za projekt Supre:organizem ter za pionirske dosežke na področju raziskovanja vesolja. Čestitamo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
13
26.02.2020 03:45
V grozeči senci prihajajočega virusa bo, kot vse kaže, Janezu Janši še tretjič uspelo sestaviti vlado. Včeraj so namreč vse ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
13
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 7,989
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,766
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,581
04/
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,703
05/
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
Uredništvo
Ogledov: 2,107
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,234
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,806
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,812
09/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,479
10/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 6,147