Komentar

Ali res mislite, da je umetnikovo poslanstvo v tem, da krasi vaše domove?

Ali res mislite, da je umetnikovo poslanstvo v tem, da oblikuje vaše bivalne votline, da vas kratkočasi ob petkih in sobotah v dolgih zimskih nočeh? Ali, še huje, da vam je umetnik dolžan naslikati vašega Boga in njegovega sina zato, ker samo slutite njuno prisotnost, niste pa ju sposobni vizualizirati, kaj šele doživeti? Mogoče si želite z umetnikovim talentom potrditi vero v njegovo troedinost. Morda pa si celo želite, da vam umetnost senzibilizira vaš že zdavnaj zastareli "interface". Pozabite na to ali pa se v skrajnem primeru obrnite na vašega lokalnega mistika!

27.08.2016 21:55
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   umetnost   znanost   religija

Umetniška oblika je dokaz o našem mišljenju, o našem bivanju, vse ostalo je vera. Vera v vstajenje ali v neskončno življenje.

Poskusil bom formulirati poslanstvo umetnosti za potrebe nedeljskega komentarja tako, da ne bom poenostavil kompleksa umetnosti niti zmanjšal pomena in smisla komentarja. Poslanstvo umetnosti se je približati skozi svoj lasten duh mimo zgodovine resnici tako, da s sprožilcem, z "estezijo" sprožimo "estetsko delovanje", ki izriše umetnini obliko. Oblika mora zunajemu uporabniku umetniškega dela omogočiti vstop v njeno brezčasje, v Nič, na podoben način, kot je to doživljal umetnik pri procesu proizvodnje Niča. Z umetnostjo smo paradoksalno zavezani zgodovini. Umetniška oblika je dokaz o našem mišljenju, o našem bivanju, vse ostalo je vera. Vera v vstajenje ali v neskončno življenje. Izgovorjeno v enem vdihu, umetnost je "Oblika iz oblike v oblak!" 

 

S tisočimi ljudmi sem se srečal v svojem življenju, med njimi je bilo na stotine umetnikov. Od teh jih je bila zagotovo stotina sodobnih umetnikov, ki so natančno razumeli procese v sodobni znanosti. Toda od množice znanstvenikov, ki sem jih srečal v svojem življenju, jih je bilo le nekaj manj kot deset, ki so razumeli procese v sodobni umetnosti. Žal! Žal in še enkrat žal! To obratno sorazmerje in zdavnaj izsiljena razklanost med umetnostjo in znanostjo, ki sta jo davno tega izsilili religija in ideologija, sta osrednja problema, da se umetnost in znanost nenehno nahajta na robu distribucije energije človeštva. Religija s svojo dvojno naravnanostjo, ideologija pa s svojo brutalno, vulgarno močjo podkupujeta naše tehnologe in kulturne odpadnike. Zaposlujeta jih v svojih agenturah, da jim lahko služijo. Vplivajo na nas, ko nam iztreljujejo na naše ekrane elektrone. To vidite tudi vi, ko s svojega delovnega mesta gledate, kako so vam omrežili mesto.

 

Umetnost in znanost sta se navkljub grobi razklanosti skozi celo prejšnje stoletje vse do današnjega dne počasi in potrpežljivo poskušali približati druga drugi, da bi lahko z raziskavo prepoznali najboljšo možno izbiro za našo bodočnost. Vse, čisto vse oblike na svetu so odvisne od umetnosti in znanosti, od tehnologije in kulture. Zato jih religija in ideologija tako srčno potrebujeta in nadzirata ter izrabljata. Tudi zato uravnovešamo naš odnos med avtonomijo umetniškega izraza in metodološko hermetičnostjo sodobne in razvojne umetnosti nasploh, da ne bi bili izrabljeni za slabe namene v imenu ljudstva! Tudi zato je nujno, da vključimo didaktičnost kot enakovreden element povezovanja med umetnostjo in znanostjo.

 

Festival Ars Electronica vztrajno proizvaja oblike njunega sodelovanja in protokole njunega združevanja. Na tem festivalu praznujemo prihodnost, praznujemo umetnost in znanost, kulturo in tehnologijo, interaktivno in enakovredno v vseh smereh - istočasno. Izgovorjeno v enem vdihu, umetnost na Ars Electronici je "Iz funkcije v obliko iz oblike v digitalni oblak!" Raziskujemo, da bi izumili tisto, kar je najtežje izumiti - novo! Novo - to pa je že bodočnost!

 

Umetnost in kultura, znanost in tehnologija se na festivalu Ars Electronica opazujejo iz največje možne bližine. Vsi smo ob prazniku osredotočeni na nove metode in se sprašujemo, zakaj tisto, kar ne deluje, v resnici ne deluje. Predvsem pa se vsi skupaj trudimo (z veliko mero potrpežljivosti) sodelovati! Obnovimo problem: ko umetnik pride v krog znanstvene skupnosti, je vedno le začasen gost, ko pa znanstvenik vstopi v krog sodobne umetniške skupnosti, je vedno le amater. To neugodno dejstvo je potrebno vztrajno in potrpežljivo spreminjati.

 

V zadnjih petdesetih letih se nam je v umetnosti in znanosti, tako naravoslovni kot humanistični, prek vseprisotnega računalnika odprl nov, ogromen prostor javnosti. Umetnost je postala vedno bolj vezana na proizvodnjo pomenov, preoblikovala je svoje umetnine v delujoče prototipe, v eksperimentalne modele. Povezala je digitalno in fizično realnost v novo stvarnost. V laboratoriju bodočnosti so se začela demokratizirati tudi laboratorijska orodja. V njem je svet "odprtih kod" nuja, ki omogoča urgentnim in taktičnim umetnikom hitre strateške premike, da nam lahko brez posrednikov organizirajo odlično bodočnost. Predvsem pa hočeta umetnost in znanost "totalni-globalni državi" njenemu masovnem pridobivanju podatkov, njenemu algoritmičnemu razvrščanju informacij o ljudeh in njihovih navadah, tudi spolnih, zgraditi ustrezno opozicijo, se metodološko zoperstaviti nadzoru in omejevanju svobode!

 

"Totalna-globalna država" operira v kolektivnem telesu s psihologijo in psihopatologijo varnosti. Neverjetno, s kakšno lahkoto varnostni analitiki interpretirajo družbene dinamike in jih poenostavljene prevajajo v totalne grožnje, še bolj neverjetno pa je to, kako se družba s svetlobno hitrostjo organizira okoli njihovih patoloških analiz. Očitno vsem ustreza varnostna tehnologija strahu.

 

Predvsem je osrednji cilj festivala Ars Electronica brezkompromisno ohranjanje prostora za kritično mišljenje, za kritiko znanosti in umetnosti, za kritiko kulture in tehnologije, včasih tudi navkrižno s filozofijo. V laboratoriju bodočnosti so cilji jasno usmerjeni: v nove ljudi, v funkcionalne umetniške in znanstve inovacije, v nove metode, v nove materiale, v razvoj modelov in izdelkov, ki zahtevajo dekonstrukcijo kolektivnega strahu.

 

Medmed: Ali ni vse to naštevanje postdigitalnih formatov neverjetno podobno konstruktivistični avantgardi analiz? Ai niso bile selitve umetnikov iz ateljejev v tovarne procesualnosti podobne današnjim selitvam umetnikov v laboratorije bodočnosti? Morfologija elektronske umetnosti ima v slovenskih neodvisnih projektnih prostorih zavidljivo dogodkovnost prek izvrstnih vzorcev Ljudmile, Kapelice, Kible, Festivala elektronske umetnosti Maribor, Delavskega doma Trbovlje in Čip-ke. Vse to so odprti odri mnogoterih organizmov, tudi digitalnih, ki na različne načine praznujejo bodočnost. V finalu komentarja naj usmerim pogled na letošnji format festivala postdigitalne umetnosti Ars Electronica. Osrednji motiv so "Radikalni atomi"! 8. septembra se bo ob 19.45 nad Linz dvignilo sto dronov, da bodo iluminirali sodelovanje, ne pa sovražnost!

 

 

Opomba uredništva: Slovenska tiskovna agencija je pred nekaj dnevi sporočila, da sta Evropska vesoljska agencija (ESA) in festival sodobne elektronske umetnosti Ars Electronica slovenskemu umetniku Mihi Turšiču namenila častno priznanje za projekt Supre:organizem ter za pionirske dosežke na področju raziskovanja vesolja. Čestitamo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,536
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,151
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,585
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,466
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,955
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,860
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 923
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 698
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,115