Komentar

Ali res mislite, da je umetnikovo poslanstvo v tem, da krasi vaše domove?

Ali res mislite, da je umetnikovo poslanstvo v tem, da oblikuje vaše bivalne votline, da vas kratkočasi ob petkih in sobotah v dolgih zimskih nočeh? Ali, še huje, da vam je umetnik dolžan naslikati vašega Boga in njegovega sina zato, ker samo slutite njuno prisotnost, niste pa ju sposobni vizualizirati, kaj šele doživeti? Mogoče si želite z umetnikovim talentom potrditi vero v njegovo troedinost. Morda pa si celo želite, da vam umetnost senzibilizira vaš že zdavnaj zastareli "interface". Pozabite na to ali pa se v skrajnem primeru obrnite na vašega lokalnega mistika!

27.08.2016 21:55
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   umetnost   znanost   religija

Umetniška oblika je dokaz o našem mišljenju, o našem bivanju, vse ostalo je vera. Vera v vstajenje ali v neskončno življenje.

Poskusil bom formulirati poslanstvo umetnosti za potrebe nedeljskega komentarja tako, da ne bom poenostavil kompleksa umetnosti niti zmanjšal pomena in smisla komentarja. Poslanstvo umetnosti se je približati skozi svoj lasten duh mimo zgodovine resnici tako, da s sprožilcem, z "estezijo" sprožimo "estetsko delovanje", ki izriše umetnini obliko. Oblika mora zunajemu uporabniku umetniškega dela omogočiti vstop v njeno brezčasje, v Nič, na podoben način, kot je to doživljal umetnik pri procesu proizvodnje Niča. Z umetnostjo smo paradoksalno zavezani zgodovini. Umetniška oblika je dokaz o našem mišljenju, o našem bivanju, vse ostalo je vera. Vera v vstajenje ali v neskončno življenje. Izgovorjeno v enem vdihu, umetnost je "Oblika iz oblike v oblak!" 

 

S tisočimi ljudmi sem se srečal v svojem življenju, med njimi je bilo na stotine umetnikov. Od teh jih je bila zagotovo stotina sodobnih umetnikov, ki so natančno razumeli procese v sodobni znanosti. Toda od množice znanstvenikov, ki sem jih srečal v svojem življenju, jih je bilo le nekaj manj kot deset, ki so razumeli procese v sodobni umetnosti. Žal! Žal in še enkrat žal! To obratno sorazmerje in zdavnaj izsiljena razklanost med umetnostjo in znanostjo, ki sta jo davno tega izsilili religija in ideologija, sta osrednja problema, da se umetnost in znanost nenehno nahajta na robu distribucije energije človeštva. Religija s svojo dvojno naravnanostjo, ideologija pa s svojo brutalno, vulgarno močjo podkupujeta naše tehnologe in kulturne odpadnike. Zaposlujeta jih v svojih agenturah, da jim lahko služijo. Vplivajo na nas, ko nam iztreljujejo na naše ekrane elektrone. To vidite tudi vi, ko s svojega delovnega mesta gledate, kako so vam omrežili mesto.

 

Umetnost in znanost sta se navkljub grobi razklanosti skozi celo prejšnje stoletje vse do današnjega dne počasi in potrpežljivo poskušali približati druga drugi, da bi lahko z raziskavo prepoznali najboljšo možno izbiro za našo bodočnost. Vse, čisto vse oblike na svetu so odvisne od umetnosti in znanosti, od tehnologije in kulture. Zato jih religija in ideologija tako srčno potrebujeta in nadzirata ter izrabljata. Tudi zato uravnovešamo naš odnos med avtonomijo umetniškega izraza in metodološko hermetičnostjo sodobne in razvojne umetnosti nasploh, da ne bi bili izrabljeni za slabe namene v imenu ljudstva! Tudi zato je nujno, da vključimo didaktičnost kot enakovreden element povezovanja med umetnostjo in znanostjo.

 

Festival Ars Electronica vztrajno proizvaja oblike njunega sodelovanja in protokole njunega združevanja. Na tem festivalu praznujemo prihodnost, praznujemo umetnost in znanost, kulturo in tehnologijo, interaktivno in enakovredno v vseh smereh - istočasno. Izgovorjeno v enem vdihu, umetnost na Ars Electronici je "Iz funkcije v obliko iz oblike v digitalni oblak!" Raziskujemo, da bi izumili tisto, kar je najtežje izumiti - novo! Novo - to pa je že bodočnost!

 

Umetnost in kultura, znanost in tehnologija se na festivalu Ars Electronica opazujejo iz največje možne bližine. Vsi smo ob prazniku osredotočeni na nove metode in se sprašujemo, zakaj tisto, kar ne deluje, v resnici ne deluje. Predvsem pa se vsi skupaj trudimo (z veliko mero potrpežljivosti) sodelovati! Obnovimo problem: ko umetnik pride v krog znanstvene skupnosti, je vedno le začasen gost, ko pa znanstvenik vstopi v krog sodobne umetniške skupnosti, je vedno le amater. To neugodno dejstvo je potrebno vztrajno in potrpežljivo spreminjati.

 

V zadnjih petdesetih letih se nam je v umetnosti in znanosti, tako naravoslovni kot humanistični, prek vseprisotnega računalnika odprl nov, ogromen prostor javnosti. Umetnost je postala vedno bolj vezana na proizvodnjo pomenov, preoblikovala je svoje umetnine v delujoče prototipe, v eksperimentalne modele. Povezala je digitalno in fizično realnost v novo stvarnost. V laboratoriju bodočnosti so se začela demokratizirati tudi laboratorijska orodja. V njem je svet "odprtih kod" nuja, ki omogoča urgentnim in taktičnim umetnikom hitre strateške premike, da nam lahko brez posrednikov organizirajo odlično bodočnost. Predvsem pa hočeta umetnost in znanost "totalni-globalni državi" njenemu masovnem pridobivanju podatkov, njenemu algoritmičnemu razvrščanju informacij o ljudeh in njihovih navadah, tudi spolnih, zgraditi ustrezno opozicijo, se metodološko zoperstaviti nadzoru in omejevanju svobode!

 

"Totalna-globalna država" operira v kolektivnem telesu s psihologijo in psihopatologijo varnosti. Neverjetno, s kakšno lahkoto varnostni analitiki interpretirajo družbene dinamike in jih poenostavljene prevajajo v totalne grožnje, še bolj neverjetno pa je to, kako se družba s svetlobno hitrostjo organizira okoli njihovih patoloških analiz. Očitno vsem ustreza varnostna tehnologija strahu.

 

Predvsem je osrednji cilj festivala Ars Electronica brezkompromisno ohranjanje prostora za kritično mišljenje, za kritiko znanosti in umetnosti, za kritiko kulture in tehnologije, včasih tudi navkrižno s filozofijo. V laboratoriju bodočnosti so cilji jasno usmerjeni: v nove ljudi, v funkcionalne umetniške in znanstve inovacije, v nove metode, v nove materiale, v razvoj modelov in izdelkov, ki zahtevajo dekonstrukcijo kolektivnega strahu.

 

Medmed: Ali ni vse to naštevanje postdigitalnih formatov neverjetno podobno konstruktivistični avantgardi analiz? Ai niso bile selitve umetnikov iz ateljejev v tovarne procesualnosti podobne današnjim selitvam umetnikov v laboratorije bodočnosti? Morfologija elektronske umetnosti ima v slovenskih neodvisnih projektnih prostorih zavidljivo dogodkovnost prek izvrstnih vzorcev Ljudmile, Kapelice, Kible, Festivala elektronske umetnosti Maribor, Delavskega doma Trbovlje in Čip-ke. Vse to so odprti odri mnogoterih organizmov, tudi digitalnih, ki na različne načine praznujejo bodočnost. V finalu komentarja naj usmerim pogled na letošnji format festivala postdigitalne umetnosti Ars Electronica. Osrednji motiv so "Radikalni atomi"! 8. septembra se bo ob 19.45 nad Linz dvignilo sto dronov, da bodo iluminirali sodelovanje, ne pa sovražnost!

 

 

Opomba uredništva: Slovenska tiskovna agencija je pred nekaj dnevi sporočila, da sta Evropska vesoljska agencija (ESA) in festival sodobne elektronske umetnosti Ars Electronica slovenskemu umetniku Mihi Turšiču namenila častno priznanje za projekt Supre:organizem ter za pionirske dosežke na področju raziskovanja vesolja. Čestitamo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
9
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,178
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,184
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,368
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,583
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,635
06/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,408
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,109
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,215
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,376
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 950