Komentar

Ali res mislite, da je umetnikovo poslanstvo v tem, da krasi vaše domove?

Ali res mislite, da je umetnikovo poslanstvo v tem, da oblikuje vaše bivalne votline, da vas kratkočasi ob petkih in sobotah v dolgih zimskih nočeh? Ali, še huje, da vam je umetnik dolžan naslikati vašega Boga in njegovega sina zato, ker samo slutite njuno prisotnost, niste pa ju sposobni vizualizirati, kaj šele doživeti? Mogoče si želite z umetnikovim talentom potrditi vero v njegovo troedinost. Morda pa si celo želite, da vam umetnost senzibilizira vaš že zdavnaj zastareli "interface". Pozabite na to ali pa se v skrajnem primeru obrnite na vašega lokalnega mistika!

27.08.2016 21:55
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   umetnost   znanost   religija

Umetniška oblika je dokaz o našem mišljenju, o našem bivanju, vse ostalo je vera. Vera v vstajenje ali v neskončno življenje.

Poskusil bom formulirati poslanstvo umetnosti za potrebe nedeljskega komentarja tako, da ne bom poenostavil kompleksa umetnosti niti zmanjšal pomena in smisla komentarja. Poslanstvo umetnosti se je približati skozi svoj lasten duh mimo zgodovine resnici tako, da s sprožilcem, z "estezijo" sprožimo "estetsko delovanje", ki izriše umetnini obliko. Oblika mora zunajemu uporabniku umetniškega dela omogočiti vstop v njeno brezčasje, v Nič, na podoben način, kot je to doživljal umetnik pri procesu proizvodnje Niča. Z umetnostjo smo paradoksalno zavezani zgodovini. Umetniška oblika je dokaz o našem mišljenju, o našem bivanju, vse ostalo je vera. Vera v vstajenje ali v neskončno življenje. Izgovorjeno v enem vdihu, umetnost je "Oblika iz oblike v oblak!" 

 

S tisočimi ljudmi sem se srečal v svojem življenju, med njimi je bilo na stotine umetnikov. Od teh jih je bila zagotovo stotina sodobnih umetnikov, ki so natančno razumeli procese v sodobni znanosti. Toda od množice znanstvenikov, ki sem jih srečal v svojem življenju, jih je bilo le nekaj manj kot deset, ki so razumeli procese v sodobni umetnosti. Žal! Žal in še enkrat žal! To obratno sorazmerje in zdavnaj izsiljena razklanost med umetnostjo in znanostjo, ki sta jo davno tega izsilili religija in ideologija, sta osrednja problema, da se umetnost in znanost nenehno nahajta na robu distribucije energije človeštva. Religija s svojo dvojno naravnanostjo, ideologija pa s svojo brutalno, vulgarno močjo podkupujeta naše tehnologe in kulturne odpadnike. Zaposlujeta jih v svojih agenturah, da jim lahko služijo. Vplivajo na nas, ko nam iztreljujejo na naše ekrane elektrone. To vidite tudi vi, ko s svojega delovnega mesta gledate, kako so vam omrežili mesto.

 

Umetnost in znanost sta se navkljub grobi razklanosti skozi celo prejšnje stoletje vse do današnjega dne počasi in potrpežljivo poskušali približati druga drugi, da bi lahko z raziskavo prepoznali najboljšo možno izbiro za našo bodočnost. Vse, čisto vse oblike na svetu so odvisne od umetnosti in znanosti, od tehnologije in kulture. Zato jih religija in ideologija tako srčno potrebujeta in nadzirata ter izrabljata. Tudi zato uravnovešamo naš odnos med avtonomijo umetniškega izraza in metodološko hermetičnostjo sodobne in razvojne umetnosti nasploh, da ne bi bili izrabljeni za slabe namene v imenu ljudstva! Tudi zato je nujno, da vključimo didaktičnost kot enakovreden element povezovanja med umetnostjo in znanostjo.

 

Festival Ars Electronica vztrajno proizvaja oblike njunega sodelovanja in protokole njunega združevanja. Na tem festivalu praznujemo prihodnost, praznujemo umetnost in znanost, kulturo in tehnologijo, interaktivno in enakovredno v vseh smereh - istočasno. Izgovorjeno v enem vdihu, umetnost na Ars Electronici je "Iz funkcije v obliko iz oblike v digitalni oblak!" Raziskujemo, da bi izumili tisto, kar je najtežje izumiti - novo! Novo - to pa je že bodočnost!

 

Umetnost in kultura, znanost in tehnologija se na festivalu Ars Electronica opazujejo iz največje možne bližine. Vsi smo ob prazniku osredotočeni na nove metode in se sprašujemo, zakaj tisto, kar ne deluje, v resnici ne deluje. Predvsem pa se vsi skupaj trudimo (z veliko mero potrpežljivosti) sodelovati! Obnovimo problem: ko umetnik pride v krog znanstvene skupnosti, je vedno le začasen gost, ko pa znanstvenik vstopi v krog sodobne umetniške skupnosti, je vedno le amater. To neugodno dejstvo je potrebno vztrajno in potrpežljivo spreminjati.

 

V zadnjih petdesetih letih se nam je v umetnosti in znanosti, tako naravoslovni kot humanistični, prek vseprisotnega računalnika odprl nov, ogromen prostor javnosti. Umetnost je postala vedno bolj vezana na proizvodnjo pomenov, preoblikovala je svoje umetnine v delujoče prototipe, v eksperimentalne modele. Povezala je digitalno in fizično realnost v novo stvarnost. V laboratoriju bodočnosti so se začela demokratizirati tudi laboratorijska orodja. V njem je svet "odprtih kod" nuja, ki omogoča urgentnim in taktičnim umetnikom hitre strateške premike, da nam lahko brez posrednikov organizirajo odlično bodočnost. Predvsem pa hočeta umetnost in znanost "totalni-globalni državi" njenemu masovnem pridobivanju podatkov, njenemu algoritmičnemu razvrščanju informacij o ljudeh in njihovih navadah, tudi spolnih, zgraditi ustrezno opozicijo, se metodološko zoperstaviti nadzoru in omejevanju svobode!

 

"Totalna-globalna država" operira v kolektivnem telesu s psihologijo in psihopatologijo varnosti. Neverjetno, s kakšno lahkoto varnostni analitiki interpretirajo družbene dinamike in jih poenostavljene prevajajo v totalne grožnje, še bolj neverjetno pa je to, kako se družba s svetlobno hitrostjo organizira okoli njihovih patoloških analiz. Očitno vsem ustreza varnostna tehnologija strahu.

 

Predvsem je osrednji cilj festivala Ars Electronica brezkompromisno ohranjanje prostora za kritično mišljenje, za kritiko znanosti in umetnosti, za kritiko kulture in tehnologije, včasih tudi navkrižno s filozofijo. V laboratoriju bodočnosti so cilji jasno usmerjeni: v nove ljudi, v funkcionalne umetniške in znanstve inovacije, v nove metode, v nove materiale, v razvoj modelov in izdelkov, ki zahtevajo dekonstrukcijo kolektivnega strahu.

 

Medmed: Ali ni vse to naštevanje postdigitalnih formatov neverjetno podobno konstruktivistični avantgardi analiz? Ai niso bile selitve umetnikov iz ateljejev v tovarne procesualnosti podobne današnjim selitvam umetnikov v laboratorije bodočnosti? Morfologija elektronske umetnosti ima v slovenskih neodvisnih projektnih prostorih zavidljivo dogodkovnost prek izvrstnih vzorcev Ljudmile, Kapelice, Kible, Festivala elektronske umetnosti Maribor, Delavskega doma Trbovlje in Čip-ke. Vse to so odprti odri mnogoterih organizmov, tudi digitalnih, ki na različne načine praznujejo bodočnost. V finalu komentarja naj usmerim pogled na letošnji format festivala postdigitalne umetnosti Ars Electronica. Osrednji motiv so "Radikalni atomi"! 8. septembra se bo ob 19.45 nad Linz dvignilo sto dronov, da bodo iluminirali sodelovanje, ne pa sovražnost!

 

 

Opomba uredništva: Slovenska tiskovna agencija je pred nekaj dnevi sporočila, da sta Evropska vesoljska agencija (ESA) in festival sodobne elektronske umetnosti Ars Electronica slovenskemu umetniku Mihi Turšiču namenila častno priznanje za projekt Supre:organizem ter za pionirske dosežke na področju raziskovanja vesolja. Čestitamo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.956
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.156
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.771
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.697
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.286
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.204
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.222
10/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060