Razkrivamo

Bosna in Hercegovina gre po poti nekdanje Jugoslavije, izključena ni niti nova državljanska vojna

Kakšna prihodnost čaka Bosno in Hercegovino? Kaj sta prinesli dve desetletji Daytonskega mirovnega sporazuma za odnose med Bošnjaki, Hrvati in Srbi? V bistvu se ponavlja fenomen nekdanje Jugoslavije. Kajti vsi problemi te propadle federacije so se prelili v današnjo Bosno in Hercegovino, ki so jo v Daytonu (1995) umetno zgradili na federalnih načelih, s tem pa v njeno prihodnost vnesli dovolj neznank, da je enačba danes praktično nerešljiva.

29.08.2016 23:30
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Bosna in Hercegovina   Bošnjaki   Srbi   Hrvati   federacija   SFRJ   Jugoslavija   Milorad Dodik   Dragan Čović   Bakir Izetbegović   Valentin Inzko

Foto: Dayton.com

NATO je od Bosne in Hercegovine kot pogoj za pridobitev statusa MAP (Membership action plan) med drugim zahteval, da se vpišejo obrambni objekti v zemljiške knjige kot državna lastnina - kar pa je dejansko nemogoč pogoj. Zemljiške knjige namreč obstajajo na ravni Federacije BH in Republike Srpske, ki pa se ne strinja z načinom vpisa. Zato ta problem še ni rešen ni najbrž ne bo nikoli.

Po II. svetovni vojni so se narodi nekdanje Kraljevine Jugoslavije združili v socialistično federacijo, v kateri so imeli skozi razna razvojna obdobja relativno samostojnost na skoraj vseh področjih, razen na področju zunanje politike, obrambe in fiskalne politike. V nekdanji Jugoslaviji so bili predvsem manjši narodi nezadovoljni z razvojem odnosov v federaciji in težnjo največjega naroda, da prevzame krmilo in uveljavi pravilo "en človek en glas" in s tem pridobi dominacijo v federaciji. Problem jugoslovanskega razpada pa ni bil samo v krvavih dogodkih in prisilnem preseljevanju ljudi, ampak predvsem v dejstvu, da so se v Bosno in Hercegovino prelile čisto vse frustracije posameznih narodov, ki gravitirajo na to območje. Ta država je svojo kontinuiteto nadaljevala na podlagi Daytonskega mirovnega sporazuma, ki so ga dejansko napisali Američani, ki so bili prepričani, da je taka ureditev najboljša. Po njej je Bosna in Hercegovina (BH) država treh konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, ter dveh entitet: Republika Srbska pripada enemu narodu, toda ne po sporazumu, temveč dejansko. Druga entiteta je Federacija BH, ki sicer pripada vsem (trem) narodom, vendar je v njej eden izrazito močnejši (Bošnjaki). Ustava BH je Aneks 4 k Daytonskem sporazumu, ki poleg ostalega določa, da so državljani entiteta in so s tem avtomatično državljani Bosne in Hercegovine.

 

 

Podobnosti med Bosno in Jugoslavijo

 

"Sodobna" Bosna in Hercegovina na podlagi Daytonskega sporazuma na državni ravni urejuje zunanjo in fiskalno politiko, kasneje sta se entiteti dogovorili, da združita vojsko, tako da ima Ministrstvo za obrambo vse pristojnosti nad vojsko, no vsaj na papirju, v resnici gre za trojno vodenje s nekakšno "tiho" pravico veta. Vsak narod pod površjem izvaja svojo kadrovsko politiko v vojski. Vse ostale dejavnosti in področja se nahajajo na entitetski (beri: republiški) ravni. Tako kot v bivši Jugoslaviji.

 

V Republiki Srbski (RS) obstajajo zelo močna centralizirana vlada in inštitucije, pod njimi pa so občine, kar v vsakodnevnem življenju dela velike težave zaradi konfiguracije terena in oblike RS. Federacija BH (v imenu ene entitete se skriva tudi uradno ime države - Bosna in Hercegovina) je sestavljena iz desetih kantonov, ki imajo skupščine, vlade in ministrstva. So skratka kot republike v bivši SFRJ. Kantoni imajo svoj proračun za vsa področja, ki niso urejena na državni ravni, imajo svojo policijo in druge službe. Policija v kantonih nosi različne uniforme in nima pristojnosti delovanja izven svojega kantona; to pravico ima samo Državna agencija za preiskave in zaščito - SIPA (Državna agencija za istrage i zaštitu), vendar je vprašljiva njena učinkovitost, ker je sestavljena po nacionalnem ključu. Na tem mestu prihajamo do še večje podobnosti z nekdanjo Jugoslavijo: policija, mejna policija, oborožene sile, SIPA, obveščevalna služba, ministrstva na državni ravni se namreč kadrovsko zapolnjujejo na podlagi vnaprej določenega in dogovorjenega nacionalnega ključa. Dejansko je za vsako mesto v teh službah določeno, kateri narod ga lahko zasede. Razlika med propadlim jugoslovanskim sistemom in današnjo BH pa je v tem, da "ostali" ne morejo zapolnjevati teh mest. To je kajpak diskriminacija par ecxellence. Evropsko sodišče za človekove pravice je zato v znani sodbi Sejdić-Finci (vir) določilo, da tudi "ostali" lahko zasedajo te funkcije, vendar ta proces že leta in leta sploh ni začet, tako da je državljanom, ki so "ostali", ni omogočeno, da so izvoljeni v Dom narodov v parlamentu Federacije BH in v Dom narodov na državni ravni, prav tako "ostali" ne morejo biti izvoljeni v Predsedstvo BH, niti ne morejo postati ministri na državni ravni. Nihče, ki je iz kategorije "ostali", ne more biti načelnik Skupnega štaba Oboroženih sil ali visoki uradnik policije, saj so ta mesta izključno rezervirana za Srbe, Hrvate in Bošnjake.

 

Milorad Dodik, sinonim koruptivne prakse v srbski entiteti, je sprožil referendum, ki lahko zamaje mir v Bosni...

 

Tudi sistem odločanja je relativno podoben tistemu iz SFRJ. Na vsaki ravni v BH obstaja pravica veta, če ne kot direktna pravica organa, potem pa vsaj kot neka skrita oblika. Predsedstvo odloča soglasno, tako da predsedujoči Predsedstva BH (izmenjujejo se vsakih osem mesecev) ne more na neki konferenci predstaviti mnenja, če to ni dogovorjeno in potrjeno s strani drugih dveh članov predsedstva. Največji problem v sistemu delovanja države so določila Daytonskega sporazuma, ki regulirajo volitve in odločanje na ravni Federacije in na državni ravni. Vsi zakoni v BH morajo biti potrjeni s strani obeh domov parlamenta. Predstavniški dom se formira iz strank, Dom narodov pa na podlagi posebnih ključev od kantona do federacije in državne ravni. Dom narodov je sestavljen iz treh konstitutivnih narodov, "ostalih" v njem ni. Dom narodov sestavlja pet srbskih, pet hrvaških in pet bošnjaških delegatov. Stranke, ki kontrolirajo te predstavnike, dejansko vladajo v tej državi, saj morajo biti za veljavnost glasovanja vedno prisotnih trije Srbi, trije Hrvati in trije Bošnjaki, zakon pa je potrjen, če za njega glasuje večina, kar omogoča vsakemu narodu, da z neprisotnostjo dejansko zruši predlog zakona.

 

 

Kdo so in kakšni so igralci v BH?

 

Obstajajo notranji in zunanji ter lokalni in svetovni igralci. Začnimo z notranjimi. Tako, kot je razdeljena družba, kar je posledica zadnje vojne, so razdeljene tudi vloge med nekaterimi igralci. Milorad Dodik je z zadnjo potezo, razpisom referenduma o Dnevu Republike Srbske, ki bo 25. septembra, sprožil prvi kamenček v plazu dogajanj, ki se lahko neustavljivo izogne nadzoru. Gospod Dodik to seveda ve in zato napenja stanje do skrajnosti, saj preizkuša trdnost notranje in zunanje politike ter trdnost igralcev v Bosni in Hercegovini. Dodik tesno sodeluje s Srbijo in njenim premierom Vučićem, od koder črpa ideje, podporo in zaslombo za svoje delovanje. Izid referenduma je vsem jasen, zato se je vnela intenzivna dejavnost tako med diplomati v BH, kot tudi na mednarodnem prizorišču.

 

Rusi želijo, da bi Dodik preprečil vstop BH v zvezo NATO. To je tudi ključni razlog za tako močno podporo največje slovanske države skorumpiranemu Dodiku. Podpora - kot rečeno - izhaja iz ruskih interesov: preprečiti vstop Bosne in Hercegovine v NATO. Medklic: Rusija ima iste interese tudi v Črni Gori in Makedoniji, zato je močno vpeta v tamkajšnja dogajanja.

 

Referendum v Republiki Srbski se lahko konča slabo tudi za Srbijo: Rusi so jo že opozorili na možnost "izgube" Vojvodine in nekaterih delov Srbije zaradi morebitne avanture s Republiko Srbsko. Dodikov naslednji korak, če bo referendum dejansko izveden 25. septembra, utegne biti še bistveno radikalnejši, kar bo dalo vsem narodom in manjšinam signal za podobno delovanje, tako da je lahko vprašljiv status Preševske doline v Makedoniji ter Sandžaka in Vojvodine v Srbiji, kjer bi lahko z enako legitimnostjo izpeljali svoje referendume o prihodnjem statusu. Aleksandar Vučić s tem, ko slepo podpira Dodika, v naslednjih korakih tvega, da bo izgubil argument, s katerim zahteva ureditev statusa Kosova; kajti s priznanjem referenduma v Republiki Srbski oziroma s podporo le-temu, bi namreč dejansko "potrdil" status Kosova. Z drugimi besedami, priznal bi ga. Vučić se očitno tega že zaveda, zato vidno izgublja živce.

 

Bakir Izetbegović in Dragan Čović, krhko zavezništvo Bošnjakov in Hrvatov

 

Dragan Čović, hrvaški član Predsedstva BH, ki v svojih nastopih sicer kaže umirjenost in preudarnost, ima težave z delovanjem znotraj "hrvaškega korpusa", ker mu je radikalni del pobegnil izpod nadzora in se mora zdaj boriti tudi s tem problemom. Čović zagovarja enotno BH s posebno entiteto za Hrvate. Zaslombo ima kajpak na Hrvaškem, ki pa sicer ni tako očitna, kot je ta v primeru med Dodikom in Srbijo. Hrvaška kot članica EU in zveze NATO mora kajpak spoštovati skupno zunanjo politiko EU, ki pa ta trenutek ni naklonjena tretji entiteti.

 

Bakir Izetbegović, manj znani sin bolj znanega očeta Alije, je tretji igralec. Veleposlanika Saudske Arabije in Irana imata dostikrat večji vpliv na njegove odločitve kot pa njegova stranka SDA. Izetbegović je dejansko prisiljen k paktiranju z Erdoganovo Turčijo, saj nima zaveznikov v neposredni soseščini. Nekateri analitiki menijo, da je Sandžak zaveznik Izetbegovića, kar je napačno, saj tam Srbija efektivno izvaja oblast in dejansko vključuje prebivalstvo v delovanje države. Ključni Bošnjaki na Sandžaku so torej bolj lojalni Vučiću kot Izetbegoviću.

 

Zunanji igralci v bosansko-hercegovskem jugoslovanskem kotlu so Rusija, ZDA in Evropska unija, znotraj nje zlasti Avstrija, ki na ta prostor ni le zgodovinsko fokusirana, pač pa ima v BH svojega Visokega predstavnika in poveljnika sil EUFOR, sicer koroškega Slovenca Valentina Inzka. To zelo jasno kaže na interese Avstrije za svojo nekdanjo "provinco". ZDA in Rusija sta trenutno zasedeni z dogajanji v drugih delih sveta ter z obvladovanjem kriz v svojih soseščinah ter zaščiti svojih interesov. Sočasno, in sicer v zadnjih dveh letih, postaja ključni igralec na diplomatskem parketu Nemčija, in sicer formalno skozi britansko-nemško pobudo. Ideja o Berlinskem procesu že daje prve sadove. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bi bil kot izhod iz aktualne zapletene situacije še najbolje, če se vsi ključni dejavniki v BH zberejo okrog prošnje za članstvo v EU, ki jo je 15. februarja letos vložil takratni predsedujoči Predsedstvu BH Dragan Čović (HDZ). EU bi veliko naredila za stabilnost in mir na Zahodnem Balkanu, če bi prošnjo BiH za članstvo v EU obravnavala prioritetno. Če seveda resnično hoče stabilizirati regijo.

 

Zaradi vahabitov v Bosni in Hercegovini nekateri že kličejo novo misijo zveze NATO.

 

Ekstremisti v vseh nacionalnih korpusih so igralci, ki bodo v prihodnje igrali pomembno vlogo. Organiziranost ekstremistov postaja v zadnjih letih zelo dobra. Radikalci se radikalizirajo in povezujejo z podobnimi združenji v sosednih državah. Obstajajo številne paraobveščevalne in paravarnostne strukture, praviloma organizirane prek varnostnih in obveščavalnih agencij. Bosna in Hercegovina je država z tisočimi problemi in na nacionalni, ekonomski, medentitetski in medobčinski ravni goji kar tri ekstremne skupine: četnike, ustaše in v zadnjih letih tudi vehabije (vahabite). Duhovniki in cerkev (verske skupnosti) odkrito podpirajo določeno politiko, kar je v nasprotju z njenim poslanstvom. Cerkev je v BH samo multiplikator radikalizma. Politika lansira nekakšno idejo, cerkev jo dodelano postreže ljudstvu, ki takoj vidi grožnjo drugih narodov. Vse tri ekstremne ideje so nazadnjaške, radikalne, nevarne in zastrupljajo substanco narodov.

 

 

Balkanski sod smodnika ...

 

Bosna in Hercegovina je danes v stanju, ki je izredno podobno tistemu v SFRJ konec osemdesetih let dvajsetega stoletja. Vsaka republika (beri: entiteta), vsaka pokrajina (beri: kanton) je imela vse atribute državnosti, razen obrambe (sedaj je obramba v BH skupna), fiskalne in zunanje politike. Vsaka republika (beri: entiteta) je imela svoj telekom, svojo železnico, svojo pošto, svoje inšpekcije, svojo policijo, svojo SDV in svoje zemljiške knjige. Vsaka republika (beri: entiteta) ima danes v BH svoje gospodarstvo, ki je popolnoma ločeno od drugega. Res je, da ima BH skupno obveščevalno službo, ki pa je učinkovita le toliko, kolikor to želijo nacionalni voditelji Dodik, Čović in Izetbegović. V entitetah in narodnih korpusih pa obstajajo "obveščevalne službe", ki se običajno skrivajo za podjetji za varovanje oseb in premoženja.

 

V BH so dejansko prenesene vse frustracije narodov iz soseščine. Dejstvo je, da so Bošnjaki najbolj številčni, ampak ko jih primerjate v kontekstu soseščine (Srbije in Hrvaške), gre za izrazito manjšino v primerjavi s številčnostjo Srbov in Hrvatov. Celo ko gledamo EU kot celoto, so Nemci ali Francozi številčno manjšina. Vsi smo v nekem kontekstu manjšina. V tem smislu v BH izraz "večina" pomeni zmaga, prevlada, "manjšina" pa neko vrsto poraza, nepomembnosti ipd. Prebivalci BH morajo v svojem mentalnem sklopu premagati sedanjo miselnost večine. Demografski kazalci pravijo, da še vedno poteka prisilno izseljevanje iz države predvsem zaradi ekonomskih razlogov. Tako Bosna in Hercegovina lahko sčasoma ostane brez prebivalcev...

 

Vse našteto je torej očitna preslikava razpadle SFRJ z močno potenco, saj je vojna povečala strah, sovraštvo in nestrpnost med narodi. Vsi pravijo, da je glede BH in regije na koncu tunela svetloba. Je, je, vendar se je za bati, da je to vlak, ki z nezmanjšano hitrostjo drvi proti celi regiji. Vlak, ki je brez kontrole, močno iskri in grozi, bo ponovno zažgal balkanski sod smodnika. Spet se zastavlja vprašanje, kje je tu Slovenija, kako se na te grožnje odziva njena politika, kajti gre za neposredno soseščino Slovenije, ki, zanimivo, zadnje čase krepi vezi z Rusijo, ta pa dela na tem, da destabilizira celotno regijo, ki naj bi bila za Slovenijo strateška...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.030
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.955
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.365
04/
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.459
05/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.337
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.248
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.132
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 821
09/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.732
10/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 544