Razkrivamo

Bosna in Hercegovina gre po poti nekdanje Jugoslavije, izključena ni niti nova državljanska vojna

Kakšna prihodnost čaka Bosno in Hercegovino? Kaj sta prinesli dve desetletji Daytonskega mirovnega sporazuma za odnose med Bošnjaki, Hrvati in Srbi? V bistvu se ponavlja fenomen nekdanje Jugoslavije. Kajti vsi problemi te propadle federacije so se prelili v današnjo Bosno in Hercegovino, ki so jo v Daytonu (1995) umetno zgradili na federalnih načelih, s tem pa v njeno prihodnost vnesli dovolj neznank, da je enačba danes praktično nerešljiva.

29.08.2016 23:30
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Bosna in Hercegovina   Bošnjaki   Srbi   Hrvati   federacija   SFRJ   Jugoslavija   Milorad Dodik   Dragan Čović   Bakir Izetbegović   Valentin Inzko

Foto: Dayton.com

NATO je od Bosne in Hercegovine kot pogoj za pridobitev statusa MAP (Membership action plan) med drugim zahteval, da se vpišejo obrambni objekti v zemljiške knjige kot državna lastnina - kar pa je dejansko nemogoč pogoj. Zemljiške knjige namreč obstajajo na ravni Federacije BH in Republike Srpske, ki pa se ne strinja z načinom vpisa. Zato ta problem še ni rešen ni najbrž ne bo nikoli.

Po II. svetovni vojni so se narodi nekdanje Kraljevine Jugoslavije združili v socialistično federacijo, v kateri so imeli skozi razna razvojna obdobja relativno samostojnost na skoraj vseh področjih, razen na področju zunanje politike, obrambe in fiskalne politike. V nekdanji Jugoslaviji so bili predvsem manjši narodi nezadovoljni z razvojem odnosov v federaciji in težnjo največjega naroda, da prevzame krmilo in uveljavi pravilo "en človek en glas" in s tem pridobi dominacijo v federaciji. Problem jugoslovanskega razpada pa ni bil samo v krvavih dogodkih in prisilnem preseljevanju ljudi, ampak predvsem v dejstvu, da so se v Bosno in Hercegovino prelile čisto vse frustracije posameznih narodov, ki gravitirajo na to območje. Ta država je svojo kontinuiteto nadaljevala na podlagi Daytonskega mirovnega sporazuma, ki so ga dejansko napisali Američani, ki so bili prepričani, da je taka ureditev najboljša. Po njej je Bosna in Hercegovina (BH) država treh konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, ter dveh entitet: Republika Srbska pripada enemu narodu, toda ne po sporazumu, temveč dejansko. Druga entiteta je Federacija BH, ki sicer pripada vsem (trem) narodom, vendar je v njej eden izrazito močnejši (Bošnjaki). Ustava BH je Aneks 4 k Daytonskem sporazumu, ki poleg ostalega določa, da so državljani entiteta in so s tem avtomatično državljani Bosne in Hercegovine.

 

 

Podobnosti med Bosno in Jugoslavijo

 

"Sodobna" Bosna in Hercegovina na podlagi Daytonskega sporazuma na državni ravni urejuje zunanjo in fiskalno politiko, kasneje sta se entiteti dogovorili, da združita vojsko, tako da ima Ministrstvo za obrambo vse pristojnosti nad vojsko, no vsaj na papirju, v resnici gre za trojno vodenje s nekakšno "tiho" pravico veta. Vsak narod pod površjem izvaja svojo kadrovsko politiko v vojski. Vse ostale dejavnosti in področja se nahajajo na entitetski (beri: republiški) ravni. Tako kot v bivši Jugoslaviji.

 

V Republiki Srbski (RS) obstajajo zelo močna centralizirana vlada in inštitucije, pod njimi pa so občine, kar v vsakodnevnem življenju dela velike težave zaradi konfiguracije terena in oblike RS. Federacija BH (v imenu ene entitete se skriva tudi uradno ime države - Bosna in Hercegovina) je sestavljena iz desetih kantonov, ki imajo skupščine, vlade in ministrstva. So skratka kot republike v bivši SFRJ. Kantoni imajo svoj proračun za vsa področja, ki niso urejena na državni ravni, imajo svojo policijo in druge službe. Policija v kantonih nosi različne uniforme in nima pristojnosti delovanja izven svojega kantona; to pravico ima samo Državna agencija za preiskave in zaščito - SIPA (Državna agencija za istrage i zaštitu), vendar je vprašljiva njena učinkovitost, ker je sestavljena po nacionalnem ključu. Na tem mestu prihajamo do še večje podobnosti z nekdanjo Jugoslavijo: policija, mejna policija, oborožene sile, SIPA, obveščevalna služba, ministrstva na državni ravni se namreč kadrovsko zapolnjujejo na podlagi vnaprej določenega in dogovorjenega nacionalnega ključa. Dejansko je za vsako mesto v teh službah določeno, kateri narod ga lahko zasede. Razlika med propadlim jugoslovanskim sistemom in današnjo BH pa je v tem, da "ostali" ne morejo zapolnjevati teh mest. To je kajpak diskriminacija par ecxellence. Evropsko sodišče za človekove pravice je zato v znani sodbi Sejdić-Finci (vir) določilo, da tudi "ostali" lahko zasedajo te funkcije, vendar ta proces že leta in leta sploh ni začet, tako da je državljanom, ki so "ostali", ni omogočeno, da so izvoljeni v Dom narodov v parlamentu Federacije BH in v Dom narodov na državni ravni, prav tako "ostali" ne morejo biti izvoljeni v Predsedstvo BH, niti ne morejo postati ministri na državni ravni. Nihče, ki je iz kategorije "ostali", ne more biti načelnik Skupnega štaba Oboroženih sil ali visoki uradnik policije, saj so ta mesta izključno rezervirana za Srbe, Hrvate in Bošnjake.

 

Milorad Dodik, sinonim koruptivne prakse v srbski entiteti, je sprožil referendum, ki lahko zamaje mir v Bosni...

 

Tudi sistem odločanja je relativno podoben tistemu iz SFRJ. Na vsaki ravni v BH obstaja pravica veta, če ne kot direktna pravica organa, potem pa vsaj kot neka skrita oblika. Predsedstvo odloča soglasno, tako da predsedujoči Predsedstva BH (izmenjujejo se vsakih osem mesecev) ne more na neki konferenci predstaviti mnenja, če to ni dogovorjeno in potrjeno s strani drugih dveh članov predsedstva. Največji problem v sistemu delovanja države so določila Daytonskega sporazuma, ki regulirajo volitve in odločanje na ravni Federacije in na državni ravni. Vsi zakoni v BH morajo biti potrjeni s strani obeh domov parlamenta. Predstavniški dom se formira iz strank, Dom narodov pa na podlagi posebnih ključev od kantona do federacije in državne ravni. Dom narodov je sestavljen iz treh konstitutivnih narodov, "ostalih" v njem ni. Dom narodov sestavlja pet srbskih, pet hrvaških in pet bošnjaških delegatov. Stranke, ki kontrolirajo te predstavnike, dejansko vladajo v tej državi, saj morajo biti za veljavnost glasovanja vedno prisotnih trije Srbi, trije Hrvati in trije Bošnjaki, zakon pa je potrjen, če za njega glasuje večina, kar omogoča vsakemu narodu, da z neprisotnostjo dejansko zruši predlog zakona.

 

 

Kdo so in kakšni so igralci v BH?

 

Obstajajo notranji in zunanji ter lokalni in svetovni igralci. Začnimo z notranjimi. Tako, kot je razdeljena družba, kar je posledica zadnje vojne, so razdeljene tudi vloge med nekaterimi igralci. Milorad Dodik je z zadnjo potezo, razpisom referenduma o Dnevu Republike Srbske, ki bo 25. septembra, sprožil prvi kamenček v plazu dogajanj, ki se lahko neustavljivo izogne nadzoru. Gospod Dodik to seveda ve in zato napenja stanje do skrajnosti, saj preizkuša trdnost notranje in zunanje politike ter trdnost igralcev v Bosni in Hercegovini. Dodik tesno sodeluje s Srbijo in njenim premierom Vučićem, od koder črpa ideje, podporo in zaslombo za svoje delovanje. Izid referenduma je vsem jasen, zato se je vnela intenzivna dejavnost tako med diplomati v BH, kot tudi na mednarodnem prizorišču.

 

Rusi želijo, da bi Dodik preprečil vstop BH v zvezo NATO. To je tudi ključni razlog za tako močno podporo največje slovanske države skorumpiranemu Dodiku. Podpora - kot rečeno - izhaja iz ruskih interesov: preprečiti vstop Bosne in Hercegovine v NATO. Medklic: Rusija ima iste interese tudi v Črni Gori in Makedoniji, zato je močno vpeta v tamkajšnja dogajanja.

 

Referendum v Republiki Srbski se lahko konča slabo tudi za Srbijo: Rusi so jo že opozorili na možnost "izgube" Vojvodine in nekaterih delov Srbije zaradi morebitne avanture s Republiko Srbsko. Dodikov naslednji korak, če bo referendum dejansko izveden 25. septembra, utegne biti še bistveno radikalnejši, kar bo dalo vsem narodom in manjšinam signal za podobno delovanje, tako da je lahko vprašljiv status Preševske doline v Makedoniji ter Sandžaka in Vojvodine v Srbiji, kjer bi lahko z enako legitimnostjo izpeljali svoje referendume o prihodnjem statusu. Aleksandar Vučić s tem, ko slepo podpira Dodika, v naslednjih korakih tvega, da bo izgubil argument, s katerim zahteva ureditev statusa Kosova; kajti s priznanjem referenduma v Republiki Srbski oziroma s podporo le-temu, bi namreč dejansko "potrdil" status Kosova. Z drugimi besedami, priznal bi ga. Vučić se očitno tega že zaveda, zato vidno izgublja živce.

 

Bakir Izetbegović in Dragan Čović, krhko zavezništvo Bošnjakov in Hrvatov

 

Dragan Čović, hrvaški član Predsedstva BH, ki v svojih nastopih sicer kaže umirjenost in preudarnost, ima težave z delovanjem znotraj "hrvaškega korpusa", ker mu je radikalni del pobegnil izpod nadzora in se mora zdaj boriti tudi s tem problemom. Čović zagovarja enotno BH s posebno entiteto za Hrvate. Zaslombo ima kajpak na Hrvaškem, ki pa sicer ni tako očitna, kot je ta v primeru med Dodikom in Srbijo. Hrvaška kot članica EU in zveze NATO mora kajpak spoštovati skupno zunanjo politiko EU, ki pa ta trenutek ni naklonjena tretji entiteti.

 

Bakir Izetbegović, manj znani sin bolj znanega očeta Alije, je tretji igralec. Veleposlanika Saudske Arabije in Irana imata dostikrat večji vpliv na njegove odločitve kot pa njegova stranka SDA. Izetbegović je dejansko prisiljen k paktiranju z Erdoganovo Turčijo, saj nima zaveznikov v neposredni soseščini. Nekateri analitiki menijo, da je Sandžak zaveznik Izetbegovića, kar je napačno, saj tam Srbija efektivno izvaja oblast in dejansko vključuje prebivalstvo v delovanje države. Ključni Bošnjaki na Sandžaku so torej bolj lojalni Vučiću kot Izetbegoviću.

 

Zunanji igralci v bosansko-hercegovskem jugoslovanskem kotlu so Rusija, ZDA in Evropska unija, znotraj nje zlasti Avstrija, ki na ta prostor ni le zgodovinsko fokusirana, pač pa ima v BH svojega Visokega predstavnika in poveljnika sil EUFOR, sicer koroškega Slovenca Valentina Inzka. To zelo jasno kaže na interese Avstrije za svojo nekdanjo "provinco". ZDA in Rusija sta trenutno zasedeni z dogajanji v drugih delih sveta ter z obvladovanjem kriz v svojih soseščinah ter zaščiti svojih interesov. Sočasno, in sicer v zadnjih dveh letih, postaja ključni igralec na diplomatskem parketu Nemčija, in sicer formalno skozi britansko-nemško pobudo. Ideja o Berlinskem procesu že daje prve sadove. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bi bil kot izhod iz aktualne zapletene situacije še najbolje, če se vsi ključni dejavniki v BH zberejo okrog prošnje za članstvo v EU, ki jo je 15. februarja letos vložil takratni predsedujoči Predsedstvu BH Dragan Čović (HDZ). EU bi veliko naredila za stabilnost in mir na Zahodnem Balkanu, če bi prošnjo BiH za članstvo v EU obravnavala prioritetno. Če seveda resnično hoče stabilizirati regijo.

 

Zaradi vahabitov v Bosni in Hercegovini nekateri že kličejo novo misijo zveze NATO.

 

Ekstremisti v vseh nacionalnih korpusih so igralci, ki bodo v prihodnje igrali pomembno vlogo. Organiziranost ekstremistov postaja v zadnjih letih zelo dobra. Radikalci se radikalizirajo in povezujejo z podobnimi združenji v sosednih državah. Obstajajo številne paraobveščevalne in paravarnostne strukture, praviloma organizirane prek varnostnih in obveščavalnih agencij. Bosna in Hercegovina je država z tisočimi problemi in na nacionalni, ekonomski, medentitetski in medobčinski ravni goji kar tri ekstremne skupine: četnike, ustaše in v zadnjih letih tudi vehabije (vahabite). Duhovniki in cerkev (verske skupnosti) odkrito podpirajo določeno politiko, kar je v nasprotju z njenim poslanstvom. Cerkev je v BH samo multiplikator radikalizma. Politika lansira nekakšno idejo, cerkev jo dodelano postreže ljudstvu, ki takoj vidi grožnjo drugih narodov. Vse tri ekstremne ideje so nazadnjaške, radikalne, nevarne in zastrupljajo substanco narodov.

 

 

Balkanski sod smodnika ...

 

Bosna in Hercegovina je danes v stanju, ki je izredno podobno tistemu v SFRJ konec osemdesetih let dvajsetega stoletja. Vsaka republika (beri: entiteta), vsaka pokrajina (beri: kanton) je imela vse atribute državnosti, razen obrambe (sedaj je obramba v BH skupna), fiskalne in zunanje politike. Vsaka republika (beri: entiteta) je imela svoj telekom, svojo železnico, svojo pošto, svoje inšpekcije, svojo policijo, svojo SDV in svoje zemljiške knjige. Vsaka republika (beri: entiteta) ima danes v BH svoje gospodarstvo, ki je popolnoma ločeno od drugega. Res je, da ima BH skupno obveščevalno službo, ki pa je učinkovita le toliko, kolikor to želijo nacionalni voditelji Dodik, Čović in Izetbegović. V entitetah in narodnih korpusih pa obstajajo "obveščevalne službe", ki se običajno skrivajo za podjetji za varovanje oseb in premoženja.

 

V BH so dejansko prenesene vse frustracije narodov iz soseščine. Dejstvo je, da so Bošnjaki najbolj številčni, ampak ko jih primerjate v kontekstu soseščine (Srbije in Hrvaške), gre za izrazito manjšino v primerjavi s številčnostjo Srbov in Hrvatov. Celo ko gledamo EU kot celoto, so Nemci ali Francozi številčno manjšina. Vsi smo v nekem kontekstu manjšina. V tem smislu v BH izraz "večina" pomeni zmaga, prevlada, "manjšina" pa neko vrsto poraza, nepomembnosti ipd. Prebivalci BH morajo v svojem mentalnem sklopu premagati sedanjo miselnost večine. Demografski kazalci pravijo, da še vedno poteka prisilno izseljevanje iz države predvsem zaradi ekonomskih razlogov. Tako Bosna in Hercegovina lahko sčasoma ostane brez prebivalcev...

 

Vse našteto je torej očitna preslikava razpadle SFRJ z močno potenco, saj je vojna povečala strah, sovraštvo in nestrpnost med narodi. Vsi pravijo, da je glede BH in regije na koncu tunela svetloba. Je, je, vendar se je za bati, da je to vlak, ki z nezmanjšano hitrostjo drvi proti celi regiji. Vlak, ki je brez kontrole, močno iskri in grozi, bo ponovno zažgal balkanski sod smodnika. Spet se zastavlja vprašanje, kje je tu Slovenija, kako se na te grožnje odziva njena politika, kajti gre za neposredno soseščino Slovenije, ki, zanimivo, zadnje čase krepi vezi z Rusijo, ta pa dela na tem, da destabilizira celotno regijo, ki naj bi bila za Slovenijo strateška...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
29
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.265
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.547
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.412
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 857
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 907
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 620
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.144