Razkrivamo

Bosna in Hercegovina gre po poti nekdanje Jugoslavije, izključena ni niti nova državljanska vojna

Kakšna prihodnost čaka Bosno in Hercegovino? Kaj sta prinesli dve desetletji Daytonskega mirovnega sporazuma za odnose med Bošnjaki, Hrvati in Srbi? V bistvu se ponavlja fenomen nekdanje Jugoslavije. Kajti vsi problemi te propadle federacije so se prelili v današnjo Bosno in Hercegovino, ki so jo v Daytonu (1995) umetno zgradili na federalnih načelih, s tem pa v njeno prihodnost vnesli dovolj neznank, da je enačba danes praktično nerešljiva.

29.08.2016 23:30
Piše: Marko Novak
Ključne besede:   Bosna in Hercegovina   Bošnjaki   Srbi   Hrvati   federacija   SFRJ   Jugoslavija   Milorad Dodik   Dragan Čović   Bakir Izetbegović   Valentin Inzko

Foto: Dayton.com

NATO je od Bosne in Hercegovine kot pogoj za pridobitev statusa MAP (Membership action plan) med drugim zahteval, da se vpišejo obrambni objekti v zemljiške knjige kot državna lastnina - kar pa je dejansko nemogoč pogoj. Zemljiške knjige namreč obstajajo na ravni Federacije BH in Republike Srpske, ki pa se ne strinja z načinom vpisa. Zato ta problem še ni rešen ni najbrž ne bo nikoli.

Po II. svetovni vojni so se narodi nekdanje Kraljevine Jugoslavije združili v socialistično federacijo, v kateri so imeli skozi razna razvojna obdobja relativno samostojnost na skoraj vseh področjih, razen na področju zunanje politike, obrambe in fiskalne politike. V nekdanji Jugoslaviji so bili predvsem manjši narodi nezadovoljni z razvojem odnosov v federaciji in težnjo največjega naroda, da prevzame krmilo in uveljavi pravilo "en človek en glas" in s tem pridobi dominacijo v federaciji. Problem jugoslovanskega razpada pa ni bil samo v krvavih dogodkih in prisilnem preseljevanju ljudi, ampak predvsem v dejstvu, da so se v Bosno in Hercegovino prelile čisto vse frustracije posameznih narodov, ki gravitirajo na to območje. Ta država je svojo kontinuiteto nadaljevala na podlagi Daytonskega mirovnega sporazuma, ki so ga dejansko napisali Američani, ki so bili prepričani, da je taka ureditev najboljša. Po njej je Bosna in Hercegovina (BH) država treh konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, ter dveh entitet: Republika Srbska pripada enemu narodu, toda ne po sporazumu, temveč dejansko. Druga entiteta je Federacija BH, ki sicer pripada vsem (trem) narodom, vendar je v njej eden izrazito močnejši (Bošnjaki). Ustava BH je Aneks 4 k Daytonskem sporazumu, ki poleg ostalega določa, da so državljani entiteta in so s tem avtomatično državljani Bosne in Hercegovine.

 

 

Podobnosti med Bosno in Jugoslavijo

 

"Sodobna" Bosna in Hercegovina na podlagi Daytonskega sporazuma na državni ravni urejuje zunanjo in fiskalno politiko, kasneje sta se entiteti dogovorili, da združita vojsko, tako da ima Ministrstvo za obrambo vse pristojnosti nad vojsko, no vsaj na papirju, v resnici gre za trojno vodenje s nekakšno "tiho" pravico veta. Vsak narod pod površjem izvaja svojo kadrovsko politiko v vojski. Vse ostale dejavnosti in področja se nahajajo na entitetski (beri: republiški) ravni. Tako kot v bivši Jugoslaviji.

 

V Republiki Srbski (RS) obstajajo zelo močna centralizirana vlada in inštitucije, pod njimi pa so občine, kar v vsakodnevnem življenju dela velike težave zaradi konfiguracije terena in oblike RS. Federacija BH (v imenu ene entitete se skriva tudi uradno ime države - Bosna in Hercegovina) je sestavljena iz desetih kantonov, ki imajo skupščine, vlade in ministrstva. So skratka kot republike v bivši SFRJ. Kantoni imajo svoj proračun za vsa področja, ki niso urejena na državni ravni, imajo svojo policijo in druge službe. Policija v kantonih nosi različne uniforme in nima pristojnosti delovanja izven svojega kantona; to pravico ima samo Državna agencija za preiskave in zaščito - SIPA (Državna agencija za istrage i zaštitu), vendar je vprašljiva njena učinkovitost, ker je sestavljena po nacionalnem ključu. Na tem mestu prihajamo do še večje podobnosti z nekdanjo Jugoslavijo: policija, mejna policija, oborožene sile, SIPA, obveščevalna služba, ministrstva na državni ravni se namreč kadrovsko zapolnjujejo na podlagi vnaprej določenega in dogovorjenega nacionalnega ključa. Dejansko je za vsako mesto v teh službah določeno, kateri narod ga lahko zasede. Razlika med propadlim jugoslovanskim sistemom in današnjo BH pa je v tem, da "ostali" ne morejo zapolnjevati teh mest. To je kajpak diskriminacija par ecxellence. Evropsko sodišče za človekove pravice je zato v znani sodbi Sejdić-Finci (vir) določilo, da tudi "ostali" lahko zasedajo te funkcije, vendar ta proces že leta in leta sploh ni začet, tako da je državljanom, ki so "ostali", ni omogočeno, da so izvoljeni v Dom narodov v parlamentu Federacije BH in v Dom narodov na državni ravni, prav tako "ostali" ne morejo biti izvoljeni v Predsedstvo BH, niti ne morejo postati ministri na državni ravni. Nihče, ki je iz kategorije "ostali", ne more biti načelnik Skupnega štaba Oboroženih sil ali visoki uradnik policije, saj so ta mesta izključno rezervirana za Srbe, Hrvate in Bošnjake.

 

Milorad Dodik, sinonim koruptivne prakse v srbski entiteti, je sprožil referendum, ki lahko zamaje mir v Bosni...

 

Tudi sistem odločanja je relativno podoben tistemu iz SFRJ. Na vsaki ravni v BH obstaja pravica veta, če ne kot direktna pravica organa, potem pa vsaj kot neka skrita oblika. Predsedstvo odloča soglasno, tako da predsedujoči Predsedstva BH (izmenjujejo se vsakih osem mesecev) ne more na neki konferenci predstaviti mnenja, če to ni dogovorjeno in potrjeno s strani drugih dveh članov predsedstva. Največji problem v sistemu delovanja države so določila Daytonskega sporazuma, ki regulirajo volitve in odločanje na ravni Federacije in na državni ravni. Vsi zakoni v BH morajo biti potrjeni s strani obeh domov parlamenta. Predstavniški dom se formira iz strank, Dom narodov pa na podlagi posebnih ključev od kantona do federacije in državne ravni. Dom narodov je sestavljen iz treh konstitutivnih narodov, "ostalih" v njem ni. Dom narodov sestavlja pet srbskih, pet hrvaških in pet bošnjaških delegatov. Stranke, ki kontrolirajo te predstavnike, dejansko vladajo v tej državi, saj morajo biti za veljavnost glasovanja vedno prisotnih trije Srbi, trije Hrvati in trije Bošnjaki, zakon pa je potrjen, če za njega glasuje večina, kar omogoča vsakemu narodu, da z neprisotnostjo dejansko zruši predlog zakona.

 

 

Kdo so in kakšni so igralci v BH?

 

Obstajajo notranji in zunanji ter lokalni in svetovni igralci. Začnimo z notranjimi. Tako, kot je razdeljena družba, kar je posledica zadnje vojne, so razdeljene tudi vloge med nekaterimi igralci. Milorad Dodik je z zadnjo potezo, razpisom referenduma o Dnevu Republike Srbske, ki bo 25. septembra, sprožil prvi kamenček v plazu dogajanj, ki se lahko neustavljivo izogne nadzoru. Gospod Dodik to seveda ve in zato napenja stanje do skrajnosti, saj preizkuša trdnost notranje in zunanje politike ter trdnost igralcev v Bosni in Hercegovini. Dodik tesno sodeluje s Srbijo in njenim premierom Vučićem, od koder črpa ideje, podporo in zaslombo za svoje delovanje. Izid referenduma je vsem jasen, zato se je vnela intenzivna dejavnost tako med diplomati v BH, kot tudi na mednarodnem prizorišču.

 

Rusi želijo, da bi Dodik preprečil vstop BH v zvezo NATO. To je tudi ključni razlog za tako močno podporo največje slovanske države skorumpiranemu Dodiku. Podpora - kot rečeno - izhaja iz ruskih interesov: preprečiti vstop Bosne in Hercegovine v NATO. Medklic: Rusija ima iste interese tudi v Črni Gori in Makedoniji, zato je močno vpeta v tamkajšnja dogajanja.

 

Referendum v Republiki Srbski se lahko konča slabo tudi za Srbijo: Rusi so jo že opozorili na možnost "izgube" Vojvodine in nekaterih delov Srbije zaradi morebitne avanture s Republiko Srbsko. Dodikov naslednji korak, če bo referendum dejansko izveden 25. septembra, utegne biti še bistveno radikalnejši, kar bo dalo vsem narodom in manjšinam signal za podobno delovanje, tako da je lahko vprašljiv status Preševske doline v Makedoniji ter Sandžaka in Vojvodine v Srbiji, kjer bi lahko z enako legitimnostjo izpeljali svoje referendume o prihodnjem statusu. Aleksandar Vučić s tem, ko slepo podpira Dodika, v naslednjih korakih tvega, da bo izgubil argument, s katerim zahteva ureditev statusa Kosova; kajti s priznanjem referenduma v Republiki Srbski oziroma s podporo le-temu, bi namreč dejansko "potrdil" status Kosova. Z drugimi besedami, priznal bi ga. Vučić se očitno tega že zaveda, zato vidno izgublja živce.

 

Bakir Izetbegović in Dragan Čović, krhko zavezništvo Bošnjakov in Hrvatov

 

Dragan Čović, hrvaški član Predsedstva BH, ki v svojih nastopih sicer kaže umirjenost in preudarnost, ima težave z delovanjem znotraj "hrvaškega korpusa", ker mu je radikalni del pobegnil izpod nadzora in se mora zdaj boriti tudi s tem problemom. Čović zagovarja enotno BH s posebno entiteto za Hrvate. Zaslombo ima kajpak na Hrvaškem, ki pa sicer ni tako očitna, kot je ta v primeru med Dodikom in Srbijo. Hrvaška kot članica EU in zveze NATO mora kajpak spoštovati skupno zunanjo politiko EU, ki pa ta trenutek ni naklonjena tretji entiteti.

 

Bakir Izetbegović, manj znani sin bolj znanega očeta Alije, je tretji igralec. Veleposlanika Saudske Arabije in Irana imata dostikrat večji vpliv na njegove odločitve kot pa njegova stranka SDA. Izetbegović je dejansko prisiljen k paktiranju z Erdoganovo Turčijo, saj nima zaveznikov v neposredni soseščini. Nekateri analitiki menijo, da je Sandžak zaveznik Izetbegovića, kar je napačno, saj tam Srbija efektivno izvaja oblast in dejansko vključuje prebivalstvo v delovanje države. Ključni Bošnjaki na Sandžaku so torej bolj lojalni Vučiću kot Izetbegoviću.

 

Zunanji igralci v bosansko-hercegovskem jugoslovanskem kotlu so Rusija, ZDA in Evropska unija, znotraj nje zlasti Avstrija, ki na ta prostor ni le zgodovinsko fokusirana, pač pa ima v BH svojega Visokega predstavnika in poveljnika sil EUFOR, sicer koroškega Slovenca Valentina Inzka. To zelo jasno kaže na interese Avstrije za svojo nekdanjo "provinco". ZDA in Rusija sta trenutno zasedeni z dogajanji v drugih delih sveta ter z obvladovanjem kriz v svojih soseščinah ter zaščiti svojih interesov. Sočasno, in sicer v zadnjih dveh letih, postaja ključni igralec na diplomatskem parketu Nemčija, in sicer formalno skozi britansko-nemško pobudo. Ideja o Berlinskem procesu že daje prve sadove. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bi bil kot izhod iz aktualne zapletene situacije še najbolje, če se vsi ključni dejavniki v BH zberejo okrog prošnje za članstvo v EU, ki jo je 15. februarja letos vložil takratni predsedujoči Predsedstvu BH Dragan Čović (HDZ). EU bi veliko naredila za stabilnost in mir na Zahodnem Balkanu, če bi prošnjo BiH za članstvo v EU obravnavala prioritetno. Če seveda resnično hoče stabilizirati regijo.

 

Zaradi vahabitov v Bosni in Hercegovini nekateri že kličejo novo misijo zveze NATO.

 

Ekstremisti v vseh nacionalnih korpusih so igralci, ki bodo v prihodnje igrali pomembno vlogo. Organiziranost ekstremistov postaja v zadnjih letih zelo dobra. Radikalci se radikalizirajo in povezujejo z podobnimi združenji v sosednih državah. Obstajajo številne paraobveščevalne in paravarnostne strukture, praviloma organizirane prek varnostnih in obveščavalnih agencij. Bosna in Hercegovina je država z tisočimi problemi in na nacionalni, ekonomski, medentitetski in medobčinski ravni goji kar tri ekstremne skupine: četnike, ustaše in v zadnjih letih tudi vehabije (vahabite). Duhovniki in cerkev (verske skupnosti) odkrito podpirajo določeno politiko, kar je v nasprotju z njenim poslanstvom. Cerkev je v BH samo multiplikator radikalizma. Politika lansira nekakšno idejo, cerkev jo dodelano postreže ljudstvu, ki takoj vidi grožnjo drugih narodov. Vse tri ekstremne ideje so nazadnjaške, radikalne, nevarne in zastrupljajo substanco narodov.

 

 

Balkanski sod smodnika ...

 

Bosna in Hercegovina je danes v stanju, ki je izredno podobno tistemu v SFRJ konec osemdesetih let dvajsetega stoletja. Vsaka republika (beri: entiteta), vsaka pokrajina (beri: kanton) je imela vse atribute državnosti, razen obrambe (sedaj je obramba v BH skupna), fiskalne in zunanje politike. Vsaka republika (beri: entiteta) je imela svoj telekom, svojo železnico, svojo pošto, svoje inšpekcije, svojo policijo, svojo SDV in svoje zemljiške knjige. Vsaka republika (beri: entiteta) ima danes v BH svoje gospodarstvo, ki je popolnoma ločeno od drugega. Res je, da ima BH skupno obveščevalno službo, ki pa je učinkovita le toliko, kolikor to želijo nacionalni voditelji Dodik, Čović in Izetbegović. V entitetah in narodnih korpusih pa obstajajo "obveščevalne službe", ki se običajno skrivajo za podjetji za varovanje oseb in premoženja.

 

V BH so dejansko prenesene vse frustracije narodov iz soseščine. Dejstvo je, da so Bošnjaki najbolj številčni, ampak ko jih primerjate v kontekstu soseščine (Srbije in Hrvaške), gre za izrazito manjšino v primerjavi s številčnostjo Srbov in Hrvatov. Celo ko gledamo EU kot celoto, so Nemci ali Francozi številčno manjšina. Vsi smo v nekem kontekstu manjšina. V tem smislu v BH izraz "večina" pomeni zmaga, prevlada, "manjšina" pa neko vrsto poraza, nepomembnosti ipd. Prebivalci BH morajo v svojem mentalnem sklopu premagati sedanjo miselnost večine. Demografski kazalci pravijo, da še vedno poteka prisilno izseljevanje iz države predvsem zaradi ekonomskih razlogov. Tako Bosna in Hercegovina lahko sčasoma ostane brez prebivalcev...

 

Vse našteto je torej očitna preslikava razpadle SFRJ z močno potenco, saj je vojna povečala strah, sovraštvo in nestrpnost med narodi. Vsi pravijo, da je glede BH in regije na koncu tunela svetloba. Je, je, vendar se je za bati, da je to vlak, ki z nezmanjšano hitrostjo drvi proti celi regiji. Vlak, ki je brez kontrole, močno iskri in grozi, bo ponovno zažgal balkanski sod smodnika. Spet se zastavlja vprašanje, kje je tu Slovenija, kako se na te grožnje odziva njena politika, kajti gre za neposredno soseščino Slovenije, ki, zanimivo, zadnje čase krepi vezi z Rusijo, ta pa dela na tem, da destabilizira celotno regijo, ki naj bi bila za Slovenijo strateška...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.205
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.254
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.821
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.532
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.366
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.965
09/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721
10/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 365