Komentar

Evropa in Turčija: Začetek in konec sodobnega sultana Erdogana

Ali Evropi že oktobra grozi nov migrantski tsunami? Odgovor se skriva v Turčiji oziroma njenemu avtokratskemu predsedniku, ki izsiljuje Evropsko unijo s podpisom sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima za turške državljane. V prihodnjih tednih bomo objavili več prispevkom na temo odnosov med Zahodom in Turčijo. Za začetek pa se vračamo tja, kjer so se vse težave začele: v Sirijo, kjer se ta hip bije mala svetovna vojna, v kateri vladni in nevladni akterji oblikujejo strategije ter spreminjajo cilje kot po tekočem traku.

02.09.2016 20:12
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Erdogan Turčija   Sirija   Aleppo   Rusija   Putin   NATO   Kurdi   Putin

Do pred kratkim je bila Ankara eden stebrov Severnoatlantskega zavezništva (NATO), danes je postala težava, ki jo moramo čim prej rešiti, če ne želimo, da se nam celoten varnostni sistem zruši pod nogami. Če vprašate Američane, je Turčija trenutno izven sistema NATO.

Popoln nered, ki je v zadnjih letih nastal na mednarodnem odru, je končna posledica smrti bipolarnega sveta. Ravnovesje moči je nemogoče. ZDA se borijo, da bi ostale svetilnik sveta, Rusija bi si želela priznanja vloge vodilne sile, Kitajska cilja postati center sveta, medtem ko številne srednje sile po planetu skušajo pridobiti čim večji vpliv in tako postati odločilne v iskanju regionalnih kompromisov. Razlike v vojaških in gospodarskih sposobnostih so med velesilami tako globoke, da je v bližnji prihodnosti neracionalno pričakovati dogovor o globalnem upravljanju (governance).

 

Težave, ki so nastale v Siriji, so zrcalo svetovne razklanosti. V Siriji se bije mala svetovna vojna, v kateri vladni in nevladni akterji oblikujejo strategije ter spreminjajo cilje kot po tekočem traku. Če so se svetovne sile na začetku merile preko terorističnih skupin, je po ruskem posredovanju pripadnost vojaških sil - in interesov - precej bolj jasna. ZDA rušijo Asada ter se zato naslanjajo na Kurde in iščejo (seveda neuradno!) pomoč pri starem sovražniku Alkajdi. Rusi podpirajo Asada in šiite, medtem ko pa Turki od samega začetka - da bi ustavili vzpon Kurdov - želijo odstraniti Asada, zaradi česar so z veseljem sodelovali tudi z vojsko Islamske države (ISIS). Američani so medtem izgubili naklonjenost Izraela, ki se je zbližal z Rusijo, saj mu je ta zagotovila nedotakljivost pred raketami njegovega starega sovražnika - šiitskega Hezbolaha. Savdska Arabija, zaveznica ZDA, pa je pomagala vsem tistim, ki so jo lahko zaščitili pred vzponom šiitskih muslimanov, torej vseh možnih terorističnih skupin na terenu. Vsi akterji so torej ujeti v past, saj če ne želijo izgubiti vpliva nad ureditvijo regije, nikakor ne smejo izgubiti bitke na terenu.

 

Potem ko se je turški predsednik Erdogan izkazal za sodobnega Nerona (oba sta na začetku vladanja obetala pozitivno vlogo in šele kasneje pokazala pravi avtokratski obraz) in je začel ponovno groziti stabilnosti Evropske unije, so se nekaterim na Zahodu končno odprle oči in so začeli bolj pozorno spremljati dogajanje v Siriji, ki je začetek in konec vseh naših težav. Erdogan želi postati sodobni sultan: igla na tehtnici oblikovanja Bližnjega vzhoda, spoštovan sogovornik Evropske unije, odločilen faktor za svetovno stabilnost in gospodarska sila z lastnim vplivnim območjem. Da bi dosegel vse te cilje, je pripravljen rušiti ustaljeni mednarodni red oziroma sistem, na katerega je sam globoko vezan. Njegovo soliranje v notranji politiki po vojaškem udaru, prijateljevanje z Rusijo, ki ga je po sestrelitvi letala spravila na kolena s sankcijami, in želja po nadzoru Sirije, so iz Turčije naredile našega – nezaželenega - sovražnika. Do pred kratkim je bila Ankara ena od stebrov Severnoatlantskega sistema (NATO), danes je težava, ki jo moramo čim prej rešiti, če ne želimo, da se nam celoten varnostni sistem zruši pod nogami. Če vprašate Američane, je Turčija trenutno izven sistema NATO. Ne samo, da nam zaveznikom grozi z novo pošiljko migrantov, kar potrjuje, da je že v lanskem letu stala za prvim poskusom destabilizacije Evropske unije, ampak je pred dnevi v sirski puščavi začela celo odprto napadati ameriške zaveznike in s tem spreminjati možnost, da bi tam lahko že v kratkem nastala država, ki jo Washington po tihem že leta obljublja Kurdom v zameno za pomoč na terenu in kot opravičilo za zgodovinske napake, povezane z iraško državo.

 

NATO pogodba je kratka, a vseeno bi bil prepis vseh členov, ki jih Turčija trenutno krši s svojim obnašanjem in izsiljevanjem, za ta članek predolg. Vseeno pa obstajata le dva možna zaključka celotne zgodbe: eden verjeten ter drugi malo bolj verjeten ali vsaj racionalen. Prvi je, da se sodobni sultan nasloni na Rusijo in Kitajsko, pretrga vse vezi z evropskim svetom in se osredotoči na širjenje neootomanskega vpliva na področju starega cesarstva. V tem primeru je največji zmagovalec Rusija, ki posredno zruši Severnoatlantsko zavezništvo, razdrobi Zahod in prvič v zgodovini končno pridobi prost dostop na topla morja! Drugi pa je, da bo sultan razumel, da je 75% celotne gospodarske izmenjave Turčije  vezane na Evropo in Ameriko, da iz EU dobi največ finančne podpore, da na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki spomin na Turke ni najbolj prijeten ter da so vsa tamkajšnja gospodarstva, ki bi morala kupovati turške proizvode, precej bolj revna od najrevnejše evropske države. Izstop Turčije iz Severnoatlantskega sistema bi imeli precej hujše gospodarske posledice za njeno gospodarstvo od pomanjkanja nekaj milijonov ruskih turistov v preteklih mesecih! Turčija ima torej problem, s katerim se bo moral Erdogan racionalno soočiti in ki je begal že številne sultane pred njim: povezanost z Zahodom je zanj edina rešitev!

 

Bitka za Aleppo, ki se bije v teh dneh, pa je bistvenega pomena tudi za prihodnje poteze Erdogana. Asad mora zmagati, da pridobi kontrolo nad celotno zahodno Sirijo. V začetku avgusta je Turčija upornikom poslala velike količine orožja, pred kratkim pa je Putin Erdogana prosil, da uradno prizna možnost tranzicijske vlade prav pod vodstvom Asada. Potem ko je Turčija v veliki meri kriva za državljansko vojno in vstajo proti režimu, potem ko je dolga leta podpirala vse upornike, mora zdaj čakati na razplet njene izredno tvegane trojne igre. V čakanju pa se raje spravi na Kurde, večni trn v peti. Verižna reakcija pa se nadaljuje tako, da se sirski Kurdi, ki so do zdaj do vladnih sil obdržali določeno mero nevtralnosti, počutijo ogrožene in jih začenjajo napadati. Zato ne moremo izključiti možnosti, da bo zdaj Asad začel napadati sile Demokratične sirske vojske, ki jo sestavljajo prav Kurdi s podporo specialnih sil Združenih držav Amerike. Taktika na terenu lahko strateško uniči Erdogana.

 

 

Dr. Laris Gaiser je geopolitični analitik, avtor več knjig, svetovalec in predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
2
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.563
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.841
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.527
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.827
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.108
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.487
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.517
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.061
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 829
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 746