Komentar

Evropa in Turčija: Začetek in konec sodobnega sultana Erdogana

Ali Evropi že oktobra grozi nov migrantski tsunami? Odgovor se skriva v Turčiji oziroma njenemu avtokratskemu predsedniku, ki izsiljuje Evropsko unijo s podpisom sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima za turške državljane. V prihodnjih tednih bomo objavili več prispevkom na temo odnosov med Zahodom in Turčijo. Za začetek pa se vračamo tja, kjer so se vse težave začele: v Sirijo, kjer se ta hip bije mala svetovna vojna, v kateri vladni in nevladni akterji oblikujejo strategije ter spreminjajo cilje kot po tekočem traku.

02.09.2016 20:12
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Erdogan Turčija   Sirija   Aleppo   Rusija   Putin   NATO   Kurdi   Putin

Do pred kratkim je bila Ankara eden stebrov Severnoatlantskega zavezništva (NATO), danes je postala težava, ki jo moramo čim prej rešiti, če ne želimo, da se nam celoten varnostni sistem zruši pod nogami. Če vprašate Američane, je Turčija trenutno izven sistema NATO.

Popoln nered, ki je v zadnjih letih nastal na mednarodnem odru, je končna posledica smrti bipolarnega sveta. Ravnovesje moči je nemogoče. ZDA se borijo, da bi ostale svetilnik sveta, Rusija bi si želela priznanja vloge vodilne sile, Kitajska cilja postati center sveta, medtem ko številne srednje sile po planetu skušajo pridobiti čim večji vpliv in tako postati odločilne v iskanju regionalnih kompromisov. Razlike v vojaških in gospodarskih sposobnostih so med velesilami tako globoke, da je v bližnji prihodnosti neracionalno pričakovati dogovor o globalnem upravljanju (governance).

 

Težave, ki so nastale v Siriji, so zrcalo svetovne razklanosti. V Siriji se bije mala svetovna vojna, v kateri vladni in nevladni akterji oblikujejo strategije ter spreminjajo cilje kot po tekočem traku. Če so se svetovne sile na začetku merile preko terorističnih skupin, je po ruskem posredovanju pripadnost vojaških sil - in interesov - precej bolj jasna. ZDA rušijo Asada ter se zato naslanjajo na Kurde in iščejo (seveda neuradno!) pomoč pri starem sovražniku Alkajdi. Rusi podpirajo Asada in šiite, medtem ko pa Turki od samega začetka - da bi ustavili vzpon Kurdov - želijo odstraniti Asada, zaradi česar so z veseljem sodelovali tudi z vojsko Islamske države (ISIS). Američani so medtem izgubili naklonjenost Izraela, ki se je zbližal z Rusijo, saj mu je ta zagotovila nedotakljivost pred raketami njegovega starega sovražnika - šiitskega Hezbolaha. Savdska Arabija, zaveznica ZDA, pa je pomagala vsem tistim, ki so jo lahko zaščitili pred vzponom šiitskih muslimanov, torej vseh možnih terorističnih skupin na terenu. Vsi akterji so torej ujeti v past, saj če ne želijo izgubiti vpliva nad ureditvijo regije, nikakor ne smejo izgubiti bitke na terenu.

 

Potem ko se je turški predsednik Erdogan izkazal za sodobnega Nerona (oba sta na začetku vladanja obetala pozitivno vlogo in šele kasneje pokazala pravi avtokratski obraz) in je začel ponovno groziti stabilnosti Evropske unije, so se nekaterim na Zahodu končno odprle oči in so začeli bolj pozorno spremljati dogajanje v Siriji, ki je začetek in konec vseh naših težav. Erdogan želi postati sodobni sultan: igla na tehtnici oblikovanja Bližnjega vzhoda, spoštovan sogovornik Evropske unije, odločilen faktor za svetovno stabilnost in gospodarska sila z lastnim vplivnim območjem. Da bi dosegel vse te cilje, je pripravljen rušiti ustaljeni mednarodni red oziroma sistem, na katerega je sam globoko vezan. Njegovo soliranje v notranji politiki po vojaškem udaru, prijateljevanje z Rusijo, ki ga je po sestrelitvi letala spravila na kolena s sankcijami, in želja po nadzoru Sirije, so iz Turčije naredile našega – nezaželenega - sovražnika. Do pred kratkim je bila Ankara ena od stebrov Severnoatlantskega sistema (NATO), danes je težava, ki jo moramo čim prej rešiti, če ne želimo, da se nam celoten varnostni sistem zruši pod nogami. Če vprašate Američane, je Turčija trenutno izven sistema NATO. Ne samo, da nam zaveznikom grozi z novo pošiljko migrantov, kar potrjuje, da je že v lanskem letu stala za prvim poskusom destabilizacije Evropske unije, ampak je pred dnevi v sirski puščavi začela celo odprto napadati ameriške zaveznike in s tem spreminjati možnost, da bi tam lahko že v kratkem nastala država, ki jo Washington po tihem že leta obljublja Kurdom v zameno za pomoč na terenu in kot opravičilo za zgodovinske napake, povezane z iraško državo.

 

NATO pogodba je kratka, a vseeno bi bil prepis vseh členov, ki jih Turčija trenutno krši s svojim obnašanjem in izsiljevanjem, za ta članek predolg. Vseeno pa obstajata le dva možna zaključka celotne zgodbe: eden verjeten ter drugi malo bolj verjeten ali vsaj racionalen. Prvi je, da se sodobni sultan nasloni na Rusijo in Kitajsko, pretrga vse vezi z evropskim svetom in se osredotoči na širjenje neootomanskega vpliva na področju starega cesarstva. V tem primeru je največji zmagovalec Rusija, ki posredno zruši Severnoatlantsko zavezništvo, razdrobi Zahod in prvič v zgodovini končno pridobi prost dostop na topla morja! Drugi pa je, da bo sultan razumel, da je 75% celotne gospodarske izmenjave Turčije  vezane na Evropo in Ameriko, da iz EU dobi največ finančne podpore, da na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki spomin na Turke ni najbolj prijeten ter da so vsa tamkajšnja gospodarstva, ki bi morala kupovati turške proizvode, precej bolj revna od najrevnejše evropske države. Izstop Turčije iz Severnoatlantskega sistema bi imeli precej hujše gospodarske posledice za njeno gospodarstvo od pomanjkanja nekaj milijonov ruskih turistov v preteklih mesecih! Turčija ima torej problem, s katerim se bo moral Erdogan racionalno soočiti in ki je begal že številne sultane pred njim: povezanost z Zahodom je zanj edina rešitev!

 

Bitka za Aleppo, ki se bije v teh dneh, pa je bistvenega pomena tudi za prihodnje poteze Erdogana. Asad mora zmagati, da pridobi kontrolo nad celotno zahodno Sirijo. V začetku avgusta je Turčija upornikom poslala velike količine orožja, pred kratkim pa je Putin Erdogana prosil, da uradno prizna možnost tranzicijske vlade prav pod vodstvom Asada. Potem ko je Turčija v veliki meri kriva za državljansko vojno in vstajo proti režimu, potem ko je dolga leta podpirala vse upornike, mora zdaj čakati na razplet njene izredno tvegane trojne igre. V čakanju pa se raje spravi na Kurde, večni trn v peti. Verižna reakcija pa se nadaljuje tako, da se sirski Kurdi, ki so do zdaj do vladnih sil obdržali določeno mero nevtralnosti, počutijo ogrožene in jih začenjajo napadati. Zato ne moremo izključiti možnosti, da bo zdaj Asad začel napadati sile Demokratične sirske vojske, ki jo sestavljajo prav Kurdi s podporo specialnih sil Združenih držav Amerike. Taktika na terenu lahko strateško uniči Erdogana.

 

 

Dr. Laris Gaiser je geopolitični analitik, avtor več knjig, svetovalec in predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.495
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.696
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.647
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.818
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.825
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.120
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 902
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.598
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.381