Komentar

Evropa in Turčija: Začetek in konec sodobnega sultana Erdogana

Ali Evropi že oktobra grozi nov migrantski tsunami? Odgovor se skriva v Turčiji oziroma njenemu avtokratskemu predsedniku, ki izsiljuje Evropsko unijo s podpisom sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima za turške državljane. V prihodnjih tednih bomo objavili več prispevkom na temo odnosov med Zahodom in Turčijo. Za začetek pa se vračamo tja, kjer so se vse težave začele: v Sirijo, kjer se ta hip bije mala svetovna vojna, v kateri vladni in nevladni akterji oblikujejo strategije ter spreminjajo cilje kot po tekočem traku.

02.09.2016 20:12
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Erdogan Turčija   Sirija   Aleppo   Rusija   Putin   NATO   Kurdi   Putin

Do pred kratkim je bila Ankara eden stebrov Severnoatlantskega zavezništva (NATO), danes je postala težava, ki jo moramo čim prej rešiti, če ne želimo, da se nam celoten varnostni sistem zruši pod nogami. Če vprašate Američane, je Turčija trenutno izven sistema NATO.

Popoln nered, ki je v zadnjih letih nastal na mednarodnem odru, je končna posledica smrti bipolarnega sveta. Ravnovesje moči je nemogoče. ZDA se borijo, da bi ostale svetilnik sveta, Rusija bi si želela priznanja vloge vodilne sile, Kitajska cilja postati center sveta, medtem ko številne srednje sile po planetu skušajo pridobiti čim večji vpliv in tako postati odločilne v iskanju regionalnih kompromisov. Razlike v vojaških in gospodarskih sposobnostih so med velesilami tako globoke, da je v bližnji prihodnosti neracionalno pričakovati dogovor o globalnem upravljanju (governance).

 

Težave, ki so nastale v Siriji, so zrcalo svetovne razklanosti. V Siriji se bije mala svetovna vojna, v kateri vladni in nevladni akterji oblikujejo strategije ter spreminjajo cilje kot po tekočem traku. Če so se svetovne sile na začetku merile preko terorističnih skupin, je po ruskem posredovanju pripadnost vojaških sil - in interesov - precej bolj jasna. ZDA rušijo Asada ter se zato naslanjajo na Kurde in iščejo (seveda neuradno!) pomoč pri starem sovražniku Alkajdi. Rusi podpirajo Asada in šiite, medtem ko pa Turki od samega začetka - da bi ustavili vzpon Kurdov - želijo odstraniti Asada, zaradi česar so z veseljem sodelovali tudi z vojsko Islamske države (ISIS). Američani so medtem izgubili naklonjenost Izraela, ki se je zbližal z Rusijo, saj mu je ta zagotovila nedotakljivost pred raketami njegovega starega sovražnika - šiitskega Hezbolaha. Savdska Arabija, zaveznica ZDA, pa je pomagala vsem tistim, ki so jo lahko zaščitili pred vzponom šiitskih muslimanov, torej vseh možnih terorističnih skupin na terenu. Vsi akterji so torej ujeti v past, saj če ne želijo izgubiti vpliva nad ureditvijo regije, nikakor ne smejo izgubiti bitke na terenu.

 

Potem ko se je turški predsednik Erdogan izkazal za sodobnega Nerona (oba sta na začetku vladanja obetala pozitivno vlogo in šele kasneje pokazala pravi avtokratski obraz) in je začel ponovno groziti stabilnosti Evropske unije, so se nekaterim na Zahodu končno odprle oči in so začeli bolj pozorno spremljati dogajanje v Siriji, ki je začetek in konec vseh naših težav. Erdogan želi postati sodobni sultan: igla na tehtnici oblikovanja Bližnjega vzhoda, spoštovan sogovornik Evropske unije, odločilen faktor za svetovno stabilnost in gospodarska sila z lastnim vplivnim območjem. Da bi dosegel vse te cilje, je pripravljen rušiti ustaljeni mednarodni red oziroma sistem, na katerega je sam globoko vezan. Njegovo soliranje v notranji politiki po vojaškem udaru, prijateljevanje z Rusijo, ki ga je po sestrelitvi letala spravila na kolena s sankcijami, in želja po nadzoru Sirije, so iz Turčije naredile našega – nezaželenega - sovražnika. Do pred kratkim je bila Ankara ena od stebrov Severnoatlantskega sistema (NATO), danes je težava, ki jo moramo čim prej rešiti, če ne želimo, da se nam celoten varnostni sistem zruši pod nogami. Če vprašate Američane, je Turčija trenutno izven sistema NATO. Ne samo, da nam zaveznikom grozi z novo pošiljko migrantov, kar potrjuje, da je že v lanskem letu stala za prvim poskusom destabilizacije Evropske unije, ampak je pred dnevi v sirski puščavi začela celo odprto napadati ameriške zaveznike in s tem spreminjati možnost, da bi tam lahko že v kratkem nastala država, ki jo Washington po tihem že leta obljublja Kurdom v zameno za pomoč na terenu in kot opravičilo za zgodovinske napake, povezane z iraško državo.

 

NATO pogodba je kratka, a vseeno bi bil prepis vseh členov, ki jih Turčija trenutno krši s svojim obnašanjem in izsiljevanjem, za ta članek predolg. Vseeno pa obstajata le dva možna zaključka celotne zgodbe: eden verjeten ter drugi malo bolj verjeten ali vsaj racionalen. Prvi je, da se sodobni sultan nasloni na Rusijo in Kitajsko, pretrga vse vezi z evropskim svetom in se osredotoči na širjenje neootomanskega vpliva na področju starega cesarstva. V tem primeru je največji zmagovalec Rusija, ki posredno zruši Severnoatlantsko zavezništvo, razdrobi Zahod in prvič v zgodovini končno pridobi prost dostop na topla morja! Drugi pa je, da bo sultan razumel, da je 75% celotne gospodarske izmenjave Turčije  vezane na Evropo in Ameriko, da iz EU dobi največ finančne podpore, da na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki spomin na Turke ni najbolj prijeten ter da so vsa tamkajšnja gospodarstva, ki bi morala kupovati turške proizvode, precej bolj revna od najrevnejše evropske države. Izstop Turčije iz Severnoatlantskega sistema bi imeli precej hujše gospodarske posledice za njeno gospodarstvo od pomanjkanja nekaj milijonov ruskih turistov v preteklih mesecih! Turčija ima torej problem, s katerim se bo moral Erdogan racionalno soočiti in ki je begal že številne sultane pred njim: povezanost z Zahodom je zanj edina rešitev!

 

Bitka za Aleppo, ki se bije v teh dneh, pa je bistvenega pomena tudi za prihodnje poteze Erdogana. Asad mora zmagati, da pridobi kontrolo nad celotno zahodno Sirijo. V začetku avgusta je Turčija upornikom poslala velike količine orožja, pred kratkim pa je Putin Erdogana prosil, da uradno prizna možnost tranzicijske vlade prav pod vodstvom Asada. Potem ko je Turčija v veliki meri kriva za državljansko vojno in vstajo proti režimu, potem ko je dolga leta podpirala vse upornike, mora zdaj čakati na razplet njene izredno tvegane trojne igre. V čakanju pa se raje spravi na Kurde, večni trn v peti. Verižna reakcija pa se nadaljuje tako, da se sirski Kurdi, ki so do zdaj do vladnih sil obdržali določeno mero nevtralnosti, počutijo ogrožene in jih začenjajo napadati. Zato ne moremo izključiti možnosti, da bo zdaj Asad začel napadati sile Demokratične sirske vojske, ki jo sestavljajo prav Kurdi s podporo specialnih sil Združenih držav Amerike. Taktika na terenu lahko strateško uniči Erdogana.

 

 

Dr. Laris Gaiser je geopolitični analitik, avtor več knjig, svetovalec in predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
17
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.943
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.022
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.543
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.109
05/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.919
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.968
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.170
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.243
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.228
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.167