Komentar

Evropa in Turčija: Začetek in konec sodobnega sultana Erdogana

Ali Evropi že oktobra grozi nov migrantski tsunami? Odgovor se skriva v Turčiji oziroma njenemu avtokratskemu predsedniku, ki izsiljuje Evropsko unijo s podpisom sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima za turške državljane. V prihodnjih tednih bomo objavili več prispevkom na temo odnosov med Zahodom in Turčijo. Za začetek pa se vračamo tja, kjer so se vse težave začele: v Sirijo, kjer se ta hip bije mala svetovna vojna, v kateri vladni in nevladni akterji oblikujejo strategije ter spreminjajo cilje kot po tekočem traku.

02.09.2016 20:12
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Erdogan Turčija   Sirija   Aleppo   Rusija   Putin   NATO   Kurdi   Putin

Do pred kratkim je bila Ankara eden stebrov Severnoatlantskega zavezništva (NATO), danes je postala težava, ki jo moramo čim prej rešiti, če ne želimo, da se nam celoten varnostni sistem zruši pod nogami. Če vprašate Američane, je Turčija trenutno izven sistema NATO.

Popoln nered, ki je v zadnjih letih nastal na mednarodnem odru, je končna posledica smrti bipolarnega sveta. Ravnovesje moči je nemogoče. ZDA se borijo, da bi ostale svetilnik sveta, Rusija bi si želela priznanja vloge vodilne sile, Kitajska cilja postati center sveta, medtem ko številne srednje sile po planetu skušajo pridobiti čim večji vpliv in tako postati odločilne v iskanju regionalnih kompromisov. Razlike v vojaških in gospodarskih sposobnostih so med velesilami tako globoke, da je v bližnji prihodnosti neracionalno pričakovati dogovor o globalnem upravljanju (governance).

 

Težave, ki so nastale v Siriji, so zrcalo svetovne razklanosti. V Siriji se bije mala svetovna vojna, v kateri vladni in nevladni akterji oblikujejo strategije ter spreminjajo cilje kot po tekočem traku. Če so se svetovne sile na začetku merile preko terorističnih skupin, je po ruskem posredovanju pripadnost vojaških sil - in interesov - precej bolj jasna. ZDA rušijo Asada ter se zato naslanjajo na Kurde in iščejo (seveda neuradno!) pomoč pri starem sovražniku Alkajdi. Rusi podpirajo Asada in šiite, medtem ko pa Turki od samega začetka - da bi ustavili vzpon Kurdov - želijo odstraniti Asada, zaradi česar so z veseljem sodelovali tudi z vojsko Islamske države (ISIS). Američani so medtem izgubili naklonjenost Izraela, ki se je zbližal z Rusijo, saj mu je ta zagotovila nedotakljivost pred raketami njegovega starega sovražnika - šiitskega Hezbolaha. Savdska Arabija, zaveznica ZDA, pa je pomagala vsem tistim, ki so jo lahko zaščitili pred vzponom šiitskih muslimanov, torej vseh možnih terorističnih skupin na terenu. Vsi akterji so torej ujeti v past, saj če ne želijo izgubiti vpliva nad ureditvijo regije, nikakor ne smejo izgubiti bitke na terenu.

 

Potem ko se je turški predsednik Erdogan izkazal za sodobnega Nerona (oba sta na začetku vladanja obetala pozitivno vlogo in šele kasneje pokazala pravi avtokratski obraz) in je začel ponovno groziti stabilnosti Evropske unije, so se nekaterim na Zahodu končno odprle oči in so začeli bolj pozorno spremljati dogajanje v Siriji, ki je začetek in konec vseh naših težav. Erdogan želi postati sodobni sultan: igla na tehtnici oblikovanja Bližnjega vzhoda, spoštovan sogovornik Evropske unije, odločilen faktor za svetovno stabilnost in gospodarska sila z lastnim vplivnim območjem. Da bi dosegel vse te cilje, je pripravljen rušiti ustaljeni mednarodni red oziroma sistem, na katerega je sam globoko vezan. Njegovo soliranje v notranji politiki po vojaškem udaru, prijateljevanje z Rusijo, ki ga je po sestrelitvi letala spravila na kolena s sankcijami, in želja po nadzoru Sirije, so iz Turčije naredile našega – nezaželenega - sovražnika. Do pred kratkim je bila Ankara ena od stebrov Severnoatlantskega sistema (NATO), danes je težava, ki jo moramo čim prej rešiti, če ne želimo, da se nam celoten varnostni sistem zruši pod nogami. Če vprašate Američane, je Turčija trenutno izven sistema NATO. Ne samo, da nam zaveznikom grozi z novo pošiljko migrantov, kar potrjuje, da je že v lanskem letu stala za prvim poskusom destabilizacije Evropske unije, ampak je pred dnevi v sirski puščavi začela celo odprto napadati ameriške zaveznike in s tem spreminjati možnost, da bi tam lahko že v kratkem nastala država, ki jo Washington po tihem že leta obljublja Kurdom v zameno za pomoč na terenu in kot opravičilo za zgodovinske napake, povezane z iraško državo.

 

NATO pogodba je kratka, a vseeno bi bil prepis vseh členov, ki jih Turčija trenutno krši s svojim obnašanjem in izsiljevanjem, za ta članek predolg. Vseeno pa obstajata le dva možna zaključka celotne zgodbe: eden verjeten ter drugi malo bolj verjeten ali vsaj racionalen. Prvi je, da se sodobni sultan nasloni na Rusijo in Kitajsko, pretrga vse vezi z evropskim svetom in se osredotoči na širjenje neootomanskega vpliva na področju starega cesarstva. V tem primeru je največji zmagovalec Rusija, ki posredno zruši Severnoatlantsko zavezništvo, razdrobi Zahod in prvič v zgodovini končno pridobi prost dostop na topla morja! Drugi pa je, da bo sultan razumel, da je 75% celotne gospodarske izmenjave Turčije  vezane na Evropo in Ameriko, da iz EU dobi največ finančne podpore, da na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki spomin na Turke ni najbolj prijeten ter da so vsa tamkajšnja gospodarstva, ki bi morala kupovati turške proizvode, precej bolj revna od najrevnejše evropske države. Izstop Turčije iz Severnoatlantskega sistema bi imeli precej hujše gospodarske posledice za njeno gospodarstvo od pomanjkanja nekaj milijonov ruskih turistov v preteklih mesecih! Turčija ima torej problem, s katerim se bo moral Erdogan racionalno soočiti in ki je begal že številne sultane pred njim: povezanost z Zahodom je zanj edina rešitev!

 

Bitka za Aleppo, ki se bije v teh dneh, pa je bistvenega pomena tudi za prihodnje poteze Erdogana. Asad mora zmagati, da pridobi kontrolo nad celotno zahodno Sirijo. V začetku avgusta je Turčija upornikom poslala velike količine orožja, pred kratkim pa je Putin Erdogana prosil, da uradno prizna možnost tranzicijske vlade prav pod vodstvom Asada. Potem ko je Turčija v veliki meri kriva za državljansko vojno in vstajo proti režimu, potem ko je dolga leta podpirala vse upornike, mora zdaj čakati na razplet njene izredno tvegane trojne igre. V čakanju pa se raje spravi na Kurde, večni trn v peti. Verižna reakcija pa se nadaljuje tako, da se sirski Kurdi, ki so do zdaj do vladnih sil obdržali določeno mero nevtralnosti, počutijo ogrožene in jih začenjajo napadati. Zato ne moremo izključiti možnosti, da bo zdaj Asad začel napadati sile Demokratične sirske vojske, ki jo sestavljajo prav Kurdi s podporo specialnih sil Združenih držav Amerike. Taktika na terenu lahko strateško uniči Erdogana.

 

 

Dr. Laris Gaiser je geopolitični analitik, avtor več knjig, svetovalec in predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,345
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,713
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,172
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 984
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,139