Komentar

Evropa in Turčija: Začetek in konec sodobnega sultana Erdogana

Ali Evropi že oktobra grozi nov migrantski tsunami? Odgovor se skriva v Turčiji oziroma njenemu avtokratskemu predsedniku, ki izsiljuje Evropsko unijo s podpisom sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima za turške državljane. V prihodnjih tednih bomo objavili več prispevkom na temo odnosov med Zahodom in Turčijo. Za začetek pa se vračamo tja, kjer so se vse težave začele: v Sirijo, kjer se ta hip bije mala svetovna vojna, v kateri vladni in nevladni akterji oblikujejo strategije ter spreminjajo cilje kot po tekočem traku.

02.09.2016 20:12
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Erdogan Turčija   Sirija   Aleppo   Rusija   Putin   NATO   Kurdi   Putin

Do pred kratkim je bila Ankara eden stebrov Severnoatlantskega zavezništva (NATO), danes je postala težava, ki jo moramo čim prej rešiti, če ne želimo, da se nam celoten varnostni sistem zruši pod nogami. Če vprašate Američane, je Turčija trenutno izven sistema NATO.

Popoln nered, ki je v zadnjih letih nastal na mednarodnem odru, je končna posledica smrti bipolarnega sveta. Ravnovesje moči je nemogoče. ZDA se borijo, da bi ostale svetilnik sveta, Rusija bi si želela priznanja vloge vodilne sile, Kitajska cilja postati center sveta, medtem ko številne srednje sile po planetu skušajo pridobiti čim večji vpliv in tako postati odločilne v iskanju regionalnih kompromisov. Razlike v vojaških in gospodarskih sposobnostih so med velesilami tako globoke, da je v bližnji prihodnosti neracionalno pričakovati dogovor o globalnem upravljanju (governance).

 

Težave, ki so nastale v Siriji, so zrcalo svetovne razklanosti. V Siriji se bije mala svetovna vojna, v kateri vladni in nevladni akterji oblikujejo strategije ter spreminjajo cilje kot po tekočem traku. Če so se svetovne sile na začetku merile preko terorističnih skupin, je po ruskem posredovanju pripadnost vojaških sil - in interesov - precej bolj jasna. ZDA rušijo Asada ter se zato naslanjajo na Kurde in iščejo (seveda neuradno!) pomoč pri starem sovražniku Alkajdi. Rusi podpirajo Asada in šiite, medtem ko pa Turki od samega začetka - da bi ustavili vzpon Kurdov - želijo odstraniti Asada, zaradi česar so z veseljem sodelovali tudi z vojsko Islamske države (ISIS). Američani so medtem izgubili naklonjenost Izraela, ki se je zbližal z Rusijo, saj mu je ta zagotovila nedotakljivost pred raketami njegovega starega sovražnika - šiitskega Hezbolaha. Savdska Arabija, zaveznica ZDA, pa je pomagala vsem tistim, ki so jo lahko zaščitili pred vzponom šiitskih muslimanov, torej vseh možnih terorističnih skupin na terenu. Vsi akterji so torej ujeti v past, saj če ne želijo izgubiti vpliva nad ureditvijo regije, nikakor ne smejo izgubiti bitke na terenu.

 

Potem ko se je turški predsednik Erdogan izkazal za sodobnega Nerona (oba sta na začetku vladanja obetala pozitivno vlogo in šele kasneje pokazala pravi avtokratski obraz) in je začel ponovno groziti stabilnosti Evropske unije, so se nekaterim na Zahodu končno odprle oči in so začeli bolj pozorno spremljati dogajanje v Siriji, ki je začetek in konec vseh naših težav. Erdogan želi postati sodobni sultan: igla na tehtnici oblikovanja Bližnjega vzhoda, spoštovan sogovornik Evropske unije, odločilen faktor za svetovno stabilnost in gospodarska sila z lastnim vplivnim območjem. Da bi dosegel vse te cilje, je pripravljen rušiti ustaljeni mednarodni red oziroma sistem, na katerega je sam globoko vezan. Njegovo soliranje v notranji politiki po vojaškem udaru, prijateljevanje z Rusijo, ki ga je po sestrelitvi letala spravila na kolena s sankcijami, in želja po nadzoru Sirije, so iz Turčije naredile našega – nezaželenega - sovražnika. Do pred kratkim je bila Ankara ena od stebrov Severnoatlantskega sistema (NATO), danes je težava, ki jo moramo čim prej rešiti, če ne želimo, da se nam celoten varnostni sistem zruši pod nogami. Če vprašate Američane, je Turčija trenutno izven sistema NATO. Ne samo, da nam zaveznikom grozi z novo pošiljko migrantov, kar potrjuje, da je že v lanskem letu stala za prvim poskusom destabilizacije Evropske unije, ampak je pred dnevi v sirski puščavi začela celo odprto napadati ameriške zaveznike in s tem spreminjati možnost, da bi tam lahko že v kratkem nastala država, ki jo Washington po tihem že leta obljublja Kurdom v zameno za pomoč na terenu in kot opravičilo za zgodovinske napake, povezane z iraško državo.

 

NATO pogodba je kratka, a vseeno bi bil prepis vseh členov, ki jih Turčija trenutno krši s svojim obnašanjem in izsiljevanjem, za ta članek predolg. Vseeno pa obstajata le dva možna zaključka celotne zgodbe: eden verjeten ter drugi malo bolj verjeten ali vsaj racionalen. Prvi je, da se sodobni sultan nasloni na Rusijo in Kitajsko, pretrga vse vezi z evropskim svetom in se osredotoči na širjenje neootomanskega vpliva na področju starega cesarstva. V tem primeru je največji zmagovalec Rusija, ki posredno zruši Severnoatlantsko zavezništvo, razdrobi Zahod in prvič v zgodovini končno pridobi prost dostop na topla morja! Drugi pa je, da bo sultan razumel, da je 75% celotne gospodarske izmenjave Turčije  vezane na Evropo in Ameriko, da iz EU dobi največ finančne podpore, da na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki spomin na Turke ni najbolj prijeten ter da so vsa tamkajšnja gospodarstva, ki bi morala kupovati turške proizvode, precej bolj revna od najrevnejše evropske države. Izstop Turčije iz Severnoatlantskega sistema bi imeli precej hujše gospodarske posledice za njeno gospodarstvo od pomanjkanja nekaj milijonov ruskih turistov v preteklih mesecih! Turčija ima torej problem, s katerim se bo moral Erdogan racionalno soočiti in ki je begal že številne sultane pred njim: povezanost z Zahodom je zanj edina rešitev!

 

Bitka za Aleppo, ki se bije v teh dneh, pa je bistvenega pomena tudi za prihodnje poteze Erdogana. Asad mora zmagati, da pridobi kontrolo nad celotno zahodno Sirijo. V začetku avgusta je Turčija upornikom poslala velike količine orožja, pred kratkim pa je Putin Erdogana prosil, da uradno prizna možnost tranzicijske vlade prav pod vodstvom Asada. Potem ko je Turčija v veliki meri kriva za državljansko vojno in vstajo proti režimu, potem ko je dolga leta podpirala vse upornike, mora zdaj čakati na razplet njene izredno tvegane trojne igre. V čakanju pa se raje spravi na Kurde, večni trn v peti. Verižna reakcija pa se nadaljuje tako, da se sirski Kurdi, ki so do zdaj do vladnih sil obdržali določeno mero nevtralnosti, počutijo ogrožene in jih začenjajo napadati. Zato ne moremo izključiti možnosti, da bo zdaj Asad začel napadati sile Demokratične sirske vojske, ki jo sestavljajo prav Kurdi s podporo specialnih sil Združenih držav Amerike. Taktika na terenu lahko strateško uniči Erdogana.

 

 

Dr. Laris Gaiser je geopolitični analitik, avtor več knjig, svetovalec in predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,475
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 1,861
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,821
04/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,623
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,470
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,180
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,674
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,282
09/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,067
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,367