Komentar

O filmu Frankofonija ali kdo sploh potrebuje Francijo brez Louvra?

Najprej moramo svet oblikovno spremeniti, šele kot tak se nam lahko pokaže v vsej svoji resnici. Preteklost pa je le prislila. To je moje mnenje! Vedno komentiram samo tisto, kar občudujem, le zelo redko tisto, kar se mi gnusi. Da ne bo nobene pomote ali napačno branega komentarja. Sokurova občudujem!

04.09.2016 07:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Sukurov   Louvre   Frankofonija   film   II. svetovna vojna

Kaj je film? Odgovor Sokurova je - zbranost! Svojo zbranost usmerja v zgodovinske trenutke. Intimno pogleda v veliko zgodovino. Snema zgodovinske filme. Zanj je filmska umetnost prečiščena realnost, osvobojena od volje zgodovine. Muzejem ni mar, kaj se dogaja izven njih.

Vstopimo v povod, temo in motiv komentarja! Povod je preprost: filmski in video distributer Fivia iz Vojnika je izdal DVD plošček s filmsko umetnino Frankofonija Aleksandra Nikolajeviča SokurovaPovejmo bistveno, da ne bo nesporazuma! Radikalno nasprotujem Sokurovu! Takoj, ko sem v medijih zaznal kulturno informacijo o filmu Frankofonija, sem vedel, da se ne bom mogel izogniti samemu sebi in da bom moral na Portalu PLUS pred medmrežno skupnostjo premisliti fenomen filmskega umetnika Aleksandra Nikolajeviča Sukurova. To je umetnik, ki stoji nasproti vsem mojim stališčem o svetu. Istočasno je nasproten vsej moji umetniški aksiomatiki. Njegova umetniška drža nastopa proti izhodiščem novega razsvetljenstva XXI. stoletja. Sokurov je umetnik, s katerim ne morem vzpostaviti niti najmanjšega formaivnega ali metafizičnega konsenza. Toda pozor!

Neplačan oglas: oglejte si film Frankofonija, ker v komentarju ne bom obnavljal vsebine filma.

 

Sam sem filmsko umetnino videl že pred časom. O vsebini le toliko: dva izobražena moška, dveh različnih kultur, eden iz poražene in drugi agresorske države, eden od njiju v nacistični uniformi, drugi v civilu, rešujeta za vse nas, za vse človeštvo, tudi za bodoče generacije človeštva, umetniško zapuščino, ki jo hranijo v pariškem muzeju Louvre. Kdo sploh potrebuje Francijo brez Louvra?

 

Motiv: umetnostna zgodovina v času vojne! Tako kot vedno v vseh svojih filmih, me je filmski veletok Sokurova povezal z obravnavo njegovih motivov. Z monumentalno občutljivostjo za motive je Sokurov svoje umetniško zgodovinske situacije prelil v identifikacijske tokove, da jih lahko z esejistično eleganco povzamemo in povežemo. Kako se je to zgodilo? Mogoče takole! Nobena umetnina, ne dokumetrani film, ne zgodovinska analiza, ni do današnjega dne pokazala bolj natančno in intenzivno kot film Frankofonija, kako so bili francoski državljani med drugo svetovno vojno sramotno poraženi in ponižani, dotolčeni v svojem postimperialnem in kolonialnem napuhu. S filmom te poveže izbor Sokurovih motivov, ki jih izostreno in odgovorno obravnava. V filmu jih celo osebno zastopa.

 

Frankofonija, zadnji film ruskega režiserja Sukurova.

 

Natančno se zaveda, da film deluje najintenzivneješe od vseh umetnosti prav zaradi bližnjih pogledov na človekov obraz. Človek čustvuje skozi bližnje poglede obraza. Obraz Jacques Jaujarda, direktorja muzeja Louvre, je tak, kot bi hotel Sokurov čustvovati s celotno francosko sramoto. Okupacija Pariza deluje točno tako, kot je meni vedno delovala, kot srečno srečanje dveh armad. Le Louvre je v filmu več kot Pariz. Louvre je tudi Ermitaž. Louvre je kulturni center sveta.

 

Filmografijo Sokurova sem spremljal v časovnem zaporedju, tako, kakor je nastajala, vse od filma Moloh naprej, nato Mati in sin, Sonce, Bik, Ruski zaklad, Oče in sin, Faust, Brat in sestra in na koncu Frankofonija.

 

Obstaja zunanja in notranja filmska zanka filmskega jezika Sukorova. Zunanja filmska zanka tematizira teme njegovih filmov, kot bi jih naročala ruska federalna obveščevalna služba, v notranji filmski zanki pa Sukurov tematizira najglobje odnose v družini, zavestno jih tematizira na način, kot jih je tematiziral Andrej Tarkovski. Za razliko od ostalih filmskih postmodernistov on ne citira Tarkovskega dobesedno, temveč v totalu filmsko atmosfero Tarkovskega, tako kot Tarkovski prenaša iz gledališča atmosfero Čehova. V kadru ne gledaš citata, temveč gledaš citat, katerega original ne obstaja. Povedano s Pasternakovimi verzi: "Bodi buden, bodi buden umetnik, ne predaj se spancu... Si talec večnosti In ujetnik časa..."

 

Notranja filmska zanka tematizira intimno družinsko žrtvovanjsko življenje z estetskimi in etičnimi vtisi, Mati in sin, Oče in sin, Brat in sestra.

 

Aleksander Nikolajevič Sokurov izbira takšne motive in teme, za katere menim, da so nasprotne njegovi intimni istovetnosti. Menim, da so njegovi filmi vse tisto nasprotno, tisto, kar je od njega zelo oddaljeno, on sam pa misli, da je vse to, kar obravnava, skoraj zelo blizu njegovemu intimizmu. Večinoma umetniki-avtorji tematizirajo tisto, kar je najbližje njihovim metafizičnim razsežnostim. Za Sokurova je film stopnjevanje psihologije metafizike. Ne tem mestu se bom zaustavil, da bom natančno opisal smisel in pomen besedne zveze "psihologija metafizike".

 

Študijski primer je film Moloh: Vsi igralci so ruski igralci, ki vsi po vrsti igrajo v nemščini. Kako je mogoče, da do popolnosti povzamejo nemško, hitlerjansko logiko. Preprosto, ker so imeli v Sovjetski zvezi specializirane igralce, ki so v domovinskih filmih igrali samo naciste. Nekaj jih je bilo specializiranih za igranje Hitlerja in StalinaDomovinski film plus Čehov je enako Moloh je enako psihologija metafizke. Radikalno nasprotujem Sokurovu in njegovemu načinu zgodovinjenja velikih tem znotraj čehovljanske atmosfere v kadru: kot bi hotel izrabiti naše voajerske želje, da bi prisostvovali atmosferičnosti svetovne zgodovine. Smrdljivemu ustnemu zadahu svetovne zgodovine!

 

Da boste razumeli moje nasprotovanje, si oglejte film Moloh!

 

Aleksander Nikolajevič Sukurov

 

Sokurov se kljub zgodovinskosti skozi svoje filmske kadre noče sprijazniti s trditvijo, da je planet Zemlja tako okruten svet, da če želiš na njem pustiti svojo sled, se moraš sprijazniti s tem, da boš zahrbtno prevaran, da boš bedno oropan ali preprosto uničen. Sokurov se ne more in noče sprijazniti s tem, da če hočeš na tem svetu pustiti svojo sled, moraš biti bolj brutalen od najhujšega zahrbtneža. Ta projekcija se sveti tudi filmu o Faustu, Ermitažu in Louvru. Sokurov v zunanji in notranji filmski zanki odgovarja na vprašanje: kaj je film? Njegov odgovor je - zbranost! Svojo zbranost usmerja v zgodovinske trenutke. Intimno pogleda v veliko zgodovino. Snema zgodovinske filme. Zanj je filmska umetnost prečiščena realnost, osvobojena od volje zgodovine. Muzejem ni mar, kaj se dogaja izven njih.

 

Naj ponovim - izrablja našo voajersko željo, da bi radi prisostvovali atmosferi zgodovinskih dogodkov, predvsem v zaključni fazi, ko protagonisti zla padajo v "abyss". Bralec komentarja - oglej si na medmrežju film Sonce! Na tem mestu mi zasveti bližnja asociacija Hirohito, ki me približa drugemu velikemu filmskemu in video umetniku, američanu Mathew Barneyu in njegovem ranemu študentskemu video filmu, video akciji KapitulacijaVizualne informacije oblikujejo naše vizualne potrebe. Če čutimo potrebo po historični atmosferi, jo lahko dobimo v filmih Sokurova. Sokurov obravnava "velike teme". Kot se za vsakega dobrega nacionalista spodobi, je zanj "velika tema vseh velikih tem" - družina. V filmski umetnosti se borimo, da dosežemo skladje med časi, slogi in celo med nasprostji. Film je eksperimentiranje z vizualno percepcijo, ne pa atmosfero.

 

Najprej moramo svet oblikovno spremeniti, šele kot tak se nam lahko pokaže v vsej svoji resnici. Preteklost pa je le prislila. To je moje mnenje! Vedno komentiram samo tisto, kar občudujem, le zelo redko tisto, kar se mi gnusi. Da ne bo nobene pomote ali napačno branega komentarja. Sokurova občudujem!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
11
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 6,894
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,512
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,977
04/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,227
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,828
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,154
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,546
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,678
09/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,116
10/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,876