Komentar

O filmu Frankofonija ali kdo sploh potrebuje Francijo brez Louvra?

Najprej moramo svet oblikovno spremeniti, šele kot tak se nam lahko pokaže v vsej svoji resnici. Preteklost pa je le prislila. To je moje mnenje! Vedno komentiram samo tisto, kar občudujem, le zelo redko tisto, kar se mi gnusi. Da ne bo nobene pomote ali napačno branega komentarja. Sokurova občudujem!

04.09.2016 07:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Sukurov   Louvre   Frankofonija   film   II. svetovna vojna

Kaj je film? Odgovor Sokurova je - zbranost! Svojo zbranost usmerja v zgodovinske trenutke. Intimno pogleda v veliko zgodovino. Snema zgodovinske filme. Zanj je filmska umetnost prečiščena realnost, osvobojena od volje zgodovine. Muzejem ni mar, kaj se dogaja izven njih.

Vstopimo v povod, temo in motiv komentarja! Povod je preprost: filmski in video distributer Fivia iz Vojnika je izdal DVD plošček s filmsko umetnino Frankofonija Aleksandra Nikolajeviča SokurovaPovejmo bistveno, da ne bo nesporazuma! Radikalno nasprotujem Sokurovu! Takoj, ko sem v medijih zaznal kulturno informacijo o filmu Frankofonija, sem vedel, da se ne bom mogel izogniti samemu sebi in da bom moral na Portalu PLUS pred medmrežno skupnostjo premisliti fenomen filmskega umetnika Aleksandra Nikolajeviča Sukurova. To je umetnik, ki stoji nasproti vsem mojim stališčem o svetu. Istočasno je nasproten vsej moji umetniški aksiomatiki. Njegova umetniška drža nastopa proti izhodiščem novega razsvetljenstva XXI. stoletja. Sokurov je umetnik, s katerim ne morem vzpostaviti niti najmanjšega formaivnega ali metafizičnega konsenza. Toda pozor!

Neplačan oglas: oglejte si film Frankofonija, ker v komentarju ne bom obnavljal vsebine filma.

 

Sam sem filmsko umetnino videl že pred časom. O vsebini le toliko: dva izobražena moška, dveh različnih kultur, eden iz poražene in drugi agresorske države, eden od njiju v nacistični uniformi, drugi v civilu, rešujeta za vse nas, za vse človeštvo, tudi za bodoče generacije človeštva, umetniško zapuščino, ki jo hranijo v pariškem muzeju Louvre. Kdo sploh potrebuje Francijo brez Louvra?

 

Motiv: umetnostna zgodovina v času vojne! Tako kot vedno v vseh svojih filmih, me je filmski veletok Sokurova povezal z obravnavo njegovih motivov. Z monumentalno občutljivostjo za motive je Sokurov svoje umetniško zgodovinske situacije prelil v identifikacijske tokove, da jih lahko z esejistično eleganco povzamemo in povežemo. Kako se je to zgodilo? Mogoče takole! Nobena umetnina, ne dokumetrani film, ne zgodovinska analiza, ni do današnjega dne pokazala bolj natančno in intenzivno kot film Frankofonija, kako so bili francoski državljani med drugo svetovno vojno sramotno poraženi in ponižani, dotolčeni v svojem postimperialnem in kolonialnem napuhu. S filmom te poveže izbor Sokurovih motivov, ki jih izostreno in odgovorno obravnava. V filmu jih celo osebno zastopa.

 

Frankofonija, zadnji film ruskega režiserja Sukurova.

 

Natančno se zaveda, da film deluje najintenzivneješe od vseh umetnosti prav zaradi bližnjih pogledov na človekov obraz. Človek čustvuje skozi bližnje poglede obraza. Obraz Jacques Jaujarda, direktorja muzeja Louvre, je tak, kot bi hotel Sokurov čustvovati s celotno francosko sramoto. Okupacija Pariza deluje točno tako, kot je meni vedno delovala, kot srečno srečanje dveh armad. Le Louvre je v filmu več kot Pariz. Louvre je tudi Ermitaž. Louvre je kulturni center sveta.

 

Filmografijo Sokurova sem spremljal v časovnem zaporedju, tako, kakor je nastajala, vse od filma Moloh naprej, nato Mati in sin, Sonce, Bik, Ruski zaklad, Oče in sin, Faust, Brat in sestra in na koncu Frankofonija.

 

Obstaja zunanja in notranja filmska zanka filmskega jezika Sukorova. Zunanja filmska zanka tematizira teme njegovih filmov, kot bi jih naročala ruska federalna obveščevalna služba, v notranji filmski zanki pa Sukurov tematizira najglobje odnose v družini, zavestno jih tematizira na način, kot jih je tematiziral Andrej Tarkovski. Za razliko od ostalih filmskih postmodernistov on ne citira Tarkovskega dobesedno, temveč v totalu filmsko atmosfero Tarkovskega, tako kot Tarkovski prenaša iz gledališča atmosfero Čehova. V kadru ne gledaš citata, temveč gledaš citat, katerega original ne obstaja. Povedano s Pasternakovimi verzi: "Bodi buden, bodi buden umetnik, ne predaj se spancu... Si talec večnosti In ujetnik časa..."

 

Notranja filmska zanka tematizira intimno družinsko žrtvovanjsko življenje z estetskimi in etičnimi vtisi, Mati in sin, Oče in sin, Brat in sestra.

 

Aleksander Nikolajevič Sokurov izbira takšne motive in teme, za katere menim, da so nasprotne njegovi intimni istovetnosti. Menim, da so njegovi filmi vse tisto nasprotno, tisto, kar je od njega zelo oddaljeno, on sam pa misli, da je vse to, kar obravnava, skoraj zelo blizu njegovemu intimizmu. Večinoma umetniki-avtorji tematizirajo tisto, kar je najbližje njihovim metafizičnim razsežnostim. Za Sokurova je film stopnjevanje psihologije metafizike. Ne tem mestu se bom zaustavil, da bom natančno opisal smisel in pomen besedne zveze "psihologija metafizike".

 

Študijski primer je film Moloh: Vsi igralci so ruski igralci, ki vsi po vrsti igrajo v nemščini. Kako je mogoče, da do popolnosti povzamejo nemško, hitlerjansko logiko. Preprosto, ker so imeli v Sovjetski zvezi specializirane igralce, ki so v domovinskih filmih igrali samo naciste. Nekaj jih je bilo specializiranih za igranje Hitlerja in StalinaDomovinski film plus Čehov je enako Moloh je enako psihologija metafizke. Radikalno nasprotujem Sokurovu in njegovemu načinu zgodovinjenja velikih tem znotraj čehovljanske atmosfere v kadru: kot bi hotel izrabiti naše voajerske želje, da bi prisostvovali atmosferičnosti svetovne zgodovine. Smrdljivemu ustnemu zadahu svetovne zgodovine!

 

Da boste razumeli moje nasprotovanje, si oglejte film Moloh!

 

Aleksander Nikolajevič Sukurov

 

Sokurov se kljub zgodovinskosti skozi svoje filmske kadre noče sprijazniti s trditvijo, da je planet Zemlja tako okruten svet, da če želiš na njem pustiti svojo sled, se moraš sprijazniti s tem, da boš zahrbtno prevaran, da boš bedno oropan ali preprosto uničen. Sokurov se ne more in noče sprijazniti s tem, da če hočeš na tem svetu pustiti svojo sled, moraš biti bolj brutalen od najhujšega zahrbtneža. Ta projekcija se sveti tudi filmu o Faustu, Ermitažu in Louvru. Sokurov v zunanji in notranji filmski zanki odgovarja na vprašanje: kaj je film? Njegov odgovor je - zbranost! Svojo zbranost usmerja v zgodovinske trenutke. Intimno pogleda v veliko zgodovino. Snema zgodovinske filme. Zanj je filmska umetnost prečiščena realnost, osvobojena od volje zgodovine. Muzejem ni mar, kaj se dogaja izven njih.

 

Naj ponovim - izrablja našo voajersko željo, da bi radi prisostvovali atmosferi zgodovinskih dogodkov, predvsem v zaključni fazi, ko protagonisti zla padajo v "abyss". Bralec komentarja - oglej si na medmrežju film Sonce! Na tem mestu mi zasveti bližnja asociacija Hirohito, ki me približa drugemu velikemu filmskemu in video umetniku, američanu Mathew Barneyu in njegovem ranemu študentskemu video filmu, video akciji KapitulacijaVizualne informacije oblikujejo naše vizualne potrebe. Če čutimo potrebo po historični atmosferi, jo lahko dobimo v filmih Sokurova. Sokurov obravnava "velike teme". Kot se za vsakega dobrega nacionalista spodobi, je zanj "velika tema vseh velikih tem" - družina. V filmski umetnosti se borimo, da dosežemo skladje med časi, slogi in celo med nasprostji. Film je eksperimentiranje z vizualno percepcijo, ne pa atmosfero.

 

Najprej moramo svet oblikovno spremeniti, šele kot tak se nam lahko pokaže v vsej svoji resnici. Preteklost pa je le prislila. To je moje mnenje! Vedno komentiram samo tisto, kar občudujem, le zelo redko tisto, kar se mi gnusi. Da ne bo nobene pomote ali napačno branega komentarja. Sokurova občudujem!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,165
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,431
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,289
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,600
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,266
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,056
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,157
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,131
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 895
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,079