Komentar

O filmu Frankofonija ali kdo sploh potrebuje Francijo brez Louvra?

Najprej moramo svet oblikovno spremeniti, šele kot tak se nam lahko pokaže v vsej svoji resnici. Preteklost pa je le prislila. To je moje mnenje! Vedno komentiram samo tisto, kar občudujem, le zelo redko tisto, kar se mi gnusi. Da ne bo nobene pomote ali napačno branega komentarja. Sokurova občudujem!

04.09.2016 07:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Sukurov   Louvre   Frankofonija   film   II. svetovna vojna

Kaj je film? Odgovor Sokurova je - zbranost! Svojo zbranost usmerja v zgodovinske trenutke. Intimno pogleda v veliko zgodovino. Snema zgodovinske filme. Zanj je filmska umetnost prečiščena realnost, osvobojena od volje zgodovine. Muzejem ni mar, kaj se dogaja izven njih.

Vstopimo v povod, temo in motiv komentarja! Povod je preprost: filmski in video distributer Fivia iz Vojnika je izdal DVD plošček s filmsko umetnino Frankofonija Aleksandra Nikolajeviča SokurovaPovejmo bistveno, da ne bo nesporazuma! Radikalno nasprotujem Sokurovu! Takoj, ko sem v medijih zaznal kulturno informacijo o filmu Frankofonija, sem vedel, da se ne bom mogel izogniti samemu sebi in da bom moral na Portalu PLUS pred medmrežno skupnostjo premisliti fenomen filmskega umetnika Aleksandra Nikolajeviča Sukurova. To je umetnik, ki stoji nasproti vsem mojim stališčem o svetu. Istočasno je nasproten vsej moji umetniški aksiomatiki. Njegova umetniška drža nastopa proti izhodiščem novega razsvetljenstva XXI. stoletja. Sokurov je umetnik, s katerim ne morem vzpostaviti niti najmanjšega formaivnega ali metafizičnega konsenza. Toda pozor!

Neplačan oglas: oglejte si film Frankofonija, ker v komentarju ne bom obnavljal vsebine filma.

 

Sam sem filmsko umetnino videl že pred časom. O vsebini le toliko: dva izobražena moška, dveh različnih kultur, eden iz poražene in drugi agresorske države, eden od njiju v nacistični uniformi, drugi v civilu, rešujeta za vse nas, za vse človeštvo, tudi za bodoče generacije človeštva, umetniško zapuščino, ki jo hranijo v pariškem muzeju Louvre. Kdo sploh potrebuje Francijo brez Louvra?

 

Motiv: umetnostna zgodovina v času vojne! Tako kot vedno v vseh svojih filmih, me je filmski veletok Sokurova povezal z obravnavo njegovih motivov. Z monumentalno občutljivostjo za motive je Sokurov svoje umetniško zgodovinske situacije prelil v identifikacijske tokove, da jih lahko z esejistično eleganco povzamemo in povežemo. Kako se je to zgodilo? Mogoče takole! Nobena umetnina, ne dokumetrani film, ne zgodovinska analiza, ni do današnjega dne pokazala bolj natančno in intenzivno kot film Frankofonija, kako so bili francoski državljani med drugo svetovno vojno sramotno poraženi in ponižani, dotolčeni v svojem postimperialnem in kolonialnem napuhu. S filmom te poveže izbor Sokurovih motivov, ki jih izostreno in odgovorno obravnava. V filmu jih celo osebno zastopa.

 

Frankofonija, zadnji film ruskega režiserja Sukurova.

 

Natančno se zaveda, da film deluje najintenzivneješe od vseh umetnosti prav zaradi bližnjih pogledov na človekov obraz. Človek čustvuje skozi bližnje poglede obraza. Obraz Jacques Jaujarda, direktorja muzeja Louvre, je tak, kot bi hotel Sokurov čustvovati s celotno francosko sramoto. Okupacija Pariza deluje točno tako, kot je meni vedno delovala, kot srečno srečanje dveh armad. Le Louvre je v filmu več kot Pariz. Louvre je tudi Ermitaž. Louvre je kulturni center sveta.

 

Filmografijo Sokurova sem spremljal v časovnem zaporedju, tako, kakor je nastajala, vse od filma Moloh naprej, nato Mati in sin, Sonce, Bik, Ruski zaklad, Oče in sin, Faust, Brat in sestra in na koncu Frankofonija.

 

Obstaja zunanja in notranja filmska zanka filmskega jezika Sukorova. Zunanja filmska zanka tematizira teme njegovih filmov, kot bi jih naročala ruska federalna obveščevalna služba, v notranji filmski zanki pa Sukurov tematizira najglobje odnose v družini, zavestno jih tematizira na način, kot jih je tematiziral Andrej Tarkovski. Za razliko od ostalih filmskih postmodernistov on ne citira Tarkovskega dobesedno, temveč v totalu filmsko atmosfero Tarkovskega, tako kot Tarkovski prenaša iz gledališča atmosfero Čehova. V kadru ne gledaš citata, temveč gledaš citat, katerega original ne obstaja. Povedano s Pasternakovimi verzi: "Bodi buden, bodi buden umetnik, ne predaj se spancu... Si talec večnosti In ujetnik časa..."

 

Notranja filmska zanka tematizira intimno družinsko žrtvovanjsko življenje z estetskimi in etičnimi vtisi, Mati in sin, Oče in sin, Brat in sestra.

 

Aleksander Nikolajevič Sokurov izbira takšne motive in teme, za katere menim, da so nasprotne njegovi intimni istovetnosti. Menim, da so njegovi filmi vse tisto nasprotno, tisto, kar je od njega zelo oddaljeno, on sam pa misli, da je vse to, kar obravnava, skoraj zelo blizu njegovemu intimizmu. Večinoma umetniki-avtorji tematizirajo tisto, kar je najbližje njihovim metafizičnim razsežnostim. Za Sokurova je film stopnjevanje psihologije metafizike. Ne tem mestu se bom zaustavil, da bom natančno opisal smisel in pomen besedne zveze "psihologija metafizike".

 

Študijski primer je film Moloh: Vsi igralci so ruski igralci, ki vsi po vrsti igrajo v nemščini. Kako je mogoče, da do popolnosti povzamejo nemško, hitlerjansko logiko. Preprosto, ker so imeli v Sovjetski zvezi specializirane igralce, ki so v domovinskih filmih igrali samo naciste. Nekaj jih je bilo specializiranih za igranje Hitlerja in StalinaDomovinski film plus Čehov je enako Moloh je enako psihologija metafizke. Radikalno nasprotujem Sokurovu in njegovemu načinu zgodovinjenja velikih tem znotraj čehovljanske atmosfere v kadru: kot bi hotel izrabiti naše voajerske želje, da bi prisostvovali atmosferičnosti svetovne zgodovine. Smrdljivemu ustnemu zadahu svetovne zgodovine!

 

Da boste razumeli moje nasprotovanje, si oglejte film Moloh!

 

Aleksander Nikolajevič Sukurov

 

Sokurov se kljub zgodovinskosti skozi svoje filmske kadre noče sprijazniti s trditvijo, da je planet Zemlja tako okruten svet, da če želiš na njem pustiti svojo sled, se moraš sprijazniti s tem, da boš zahrbtno prevaran, da boš bedno oropan ali preprosto uničen. Sokurov se ne more in noče sprijazniti s tem, da če hočeš na tem svetu pustiti svojo sled, moraš biti bolj brutalen od najhujšega zahrbtneža. Ta projekcija se sveti tudi filmu o Faustu, Ermitažu in Louvru. Sokurov v zunanji in notranji filmski zanki odgovarja na vprašanje: kaj je film? Njegov odgovor je - zbranost! Svojo zbranost usmerja v zgodovinske trenutke. Intimno pogleda v veliko zgodovino. Snema zgodovinske filme. Zanj je filmska umetnost prečiščena realnost, osvobojena od volje zgodovine. Muzejem ni mar, kaj se dogaja izven njih.

 

Naj ponovim - izrablja našo voajersko željo, da bi radi prisostvovali atmosferi zgodovinskih dogodkov, predvsem v zaključni fazi, ko protagonisti zla padajo v "abyss". Bralec komentarja - oglej si na medmrežju film Sonce! Na tem mestu mi zasveti bližnja asociacija Hirohito, ki me približa drugemu velikemu filmskemu in video umetniku, američanu Mathew Barneyu in njegovem ranemu študentskemu video filmu, video akciji KapitulacijaVizualne informacije oblikujejo naše vizualne potrebe. Če čutimo potrebo po historični atmosferi, jo lahko dobimo v filmih Sokurova. Sokurov obravnava "velike teme". Kot se za vsakega dobrega nacionalista spodobi, je zanj "velika tema vseh velikih tem" - družina. V filmski umetnosti se borimo, da dosežemo skladje med časi, slogi in celo med nasprostji. Film je eksperimentiranje z vizualno percepcijo, ne pa atmosfero.

 

Najprej moramo svet oblikovno spremeniti, šele kot tak se nam lahko pokaže v vsej svoji resnici. Preteklost pa je le prislila. To je moje mnenje! Vedno komentiram samo tisto, kar občudujem, le zelo redko tisto, kar se mi gnusi. Da ne bo nobene pomote ali napačno branega komentarja. Sokurova občudujem!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
18
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
38
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,066
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,231
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,756
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,288
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,106