Komentar

O filmu Frankofonija ali kdo sploh potrebuje Francijo brez Louvra?

Najprej moramo svet oblikovno spremeniti, šele kot tak se nam lahko pokaže v vsej svoji resnici. Preteklost pa je le prislila. To je moje mnenje! Vedno komentiram samo tisto, kar občudujem, le zelo redko tisto, kar se mi gnusi. Da ne bo nobene pomote ali napačno branega komentarja. Sokurova občudujem!

04.09.2016 07:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Sukurov   Louvre   Frankofonija   film   II. svetovna vojna

Kaj je film? Odgovor Sokurova je - zbranost! Svojo zbranost usmerja v zgodovinske trenutke. Intimno pogleda v veliko zgodovino. Snema zgodovinske filme. Zanj je filmska umetnost prečiščena realnost, osvobojena od volje zgodovine. Muzejem ni mar, kaj se dogaja izven njih.

Vstopimo v povod, temo in motiv komentarja! Povod je preprost: filmski in video distributer Fivia iz Vojnika je izdal DVD plošček s filmsko umetnino Frankofonija Aleksandra Nikolajeviča SokurovaPovejmo bistveno, da ne bo nesporazuma! Radikalno nasprotujem Sokurovu! Takoj, ko sem v medijih zaznal kulturno informacijo o filmu Frankofonija, sem vedel, da se ne bom mogel izogniti samemu sebi in da bom moral na Portalu PLUS pred medmrežno skupnostjo premisliti fenomen filmskega umetnika Aleksandra Nikolajeviča Sukurova. To je umetnik, ki stoji nasproti vsem mojim stališčem o svetu. Istočasno je nasproten vsej moji umetniški aksiomatiki. Njegova umetniška drža nastopa proti izhodiščem novega razsvetljenstva XXI. stoletja. Sokurov je umetnik, s katerim ne morem vzpostaviti niti najmanjšega formaivnega ali metafizičnega konsenza. Toda pozor!

Neplačan oglas: oglejte si film Frankofonija, ker v komentarju ne bom obnavljal vsebine filma.

 

Sam sem filmsko umetnino videl že pred časom. O vsebini le toliko: dva izobražena moška, dveh različnih kultur, eden iz poražene in drugi agresorske države, eden od njiju v nacistični uniformi, drugi v civilu, rešujeta za vse nas, za vse človeštvo, tudi za bodoče generacije človeštva, umetniško zapuščino, ki jo hranijo v pariškem muzeju Louvre. Kdo sploh potrebuje Francijo brez Louvra?

 

Motiv: umetnostna zgodovina v času vojne! Tako kot vedno v vseh svojih filmih, me je filmski veletok Sokurova povezal z obravnavo njegovih motivov. Z monumentalno občutljivostjo za motive je Sokurov svoje umetniško zgodovinske situacije prelil v identifikacijske tokove, da jih lahko z esejistično eleganco povzamemo in povežemo. Kako se je to zgodilo? Mogoče takole! Nobena umetnina, ne dokumetrani film, ne zgodovinska analiza, ni do današnjega dne pokazala bolj natančno in intenzivno kot film Frankofonija, kako so bili francoski državljani med drugo svetovno vojno sramotno poraženi in ponižani, dotolčeni v svojem postimperialnem in kolonialnem napuhu. S filmom te poveže izbor Sokurovih motivov, ki jih izostreno in odgovorno obravnava. V filmu jih celo osebno zastopa.

 

Frankofonija, zadnji film ruskega režiserja Sukurova.

 

Natančno se zaveda, da film deluje najintenzivneješe od vseh umetnosti prav zaradi bližnjih pogledov na človekov obraz. Človek čustvuje skozi bližnje poglede obraza. Obraz Jacques Jaujarda, direktorja muzeja Louvre, je tak, kot bi hotel Sokurov čustvovati s celotno francosko sramoto. Okupacija Pariza deluje točno tako, kot je meni vedno delovala, kot srečno srečanje dveh armad. Le Louvre je v filmu več kot Pariz. Louvre je tudi Ermitaž. Louvre je kulturni center sveta.

 

Filmografijo Sokurova sem spremljal v časovnem zaporedju, tako, kakor je nastajala, vse od filma Moloh naprej, nato Mati in sin, Sonce, Bik, Ruski zaklad, Oče in sin, Faust, Brat in sestra in na koncu Frankofonija.

 

Obstaja zunanja in notranja filmska zanka filmskega jezika Sukorova. Zunanja filmska zanka tematizira teme njegovih filmov, kot bi jih naročala ruska federalna obveščevalna služba, v notranji filmski zanki pa Sukurov tematizira najglobje odnose v družini, zavestno jih tematizira na način, kot jih je tematiziral Andrej Tarkovski. Za razliko od ostalih filmskih postmodernistov on ne citira Tarkovskega dobesedno, temveč v totalu filmsko atmosfero Tarkovskega, tako kot Tarkovski prenaša iz gledališča atmosfero Čehova. V kadru ne gledaš citata, temveč gledaš citat, katerega original ne obstaja. Povedano s Pasternakovimi verzi: "Bodi buden, bodi buden umetnik, ne predaj se spancu... Si talec večnosti In ujetnik časa..."

 

Notranja filmska zanka tematizira intimno družinsko žrtvovanjsko življenje z estetskimi in etičnimi vtisi, Mati in sin, Oče in sin, Brat in sestra.

 

Aleksander Nikolajevič Sokurov izbira takšne motive in teme, za katere menim, da so nasprotne njegovi intimni istovetnosti. Menim, da so njegovi filmi vse tisto nasprotno, tisto, kar je od njega zelo oddaljeno, on sam pa misli, da je vse to, kar obravnava, skoraj zelo blizu njegovemu intimizmu. Večinoma umetniki-avtorji tematizirajo tisto, kar je najbližje njihovim metafizičnim razsežnostim. Za Sokurova je film stopnjevanje psihologije metafizike. Ne tem mestu se bom zaustavil, da bom natančno opisal smisel in pomen besedne zveze "psihologija metafizike".

 

Študijski primer je film Moloh: Vsi igralci so ruski igralci, ki vsi po vrsti igrajo v nemščini. Kako je mogoče, da do popolnosti povzamejo nemško, hitlerjansko logiko. Preprosto, ker so imeli v Sovjetski zvezi specializirane igralce, ki so v domovinskih filmih igrali samo naciste. Nekaj jih je bilo specializiranih za igranje Hitlerja in StalinaDomovinski film plus Čehov je enako Moloh je enako psihologija metafizke. Radikalno nasprotujem Sokurovu in njegovemu načinu zgodovinjenja velikih tem znotraj čehovljanske atmosfere v kadru: kot bi hotel izrabiti naše voajerske želje, da bi prisostvovali atmosferičnosti svetovne zgodovine. Smrdljivemu ustnemu zadahu svetovne zgodovine!

 

Da boste razumeli moje nasprotovanje, si oglejte film Moloh!

 

Aleksander Nikolajevič Sukurov

 

Sokurov se kljub zgodovinskosti skozi svoje filmske kadre noče sprijazniti s trditvijo, da je planet Zemlja tako okruten svet, da če želiš na njem pustiti svojo sled, se moraš sprijazniti s tem, da boš zahrbtno prevaran, da boš bedno oropan ali preprosto uničen. Sokurov se ne more in noče sprijazniti s tem, da če hočeš na tem svetu pustiti svojo sled, moraš biti bolj brutalen od najhujšega zahrbtneža. Ta projekcija se sveti tudi filmu o Faustu, Ermitažu in Louvru. Sokurov v zunanji in notranji filmski zanki odgovarja na vprašanje: kaj je film? Njegov odgovor je - zbranost! Svojo zbranost usmerja v zgodovinske trenutke. Intimno pogleda v veliko zgodovino. Snema zgodovinske filme. Zanj je filmska umetnost prečiščena realnost, osvobojena od volje zgodovine. Muzejem ni mar, kaj se dogaja izven njih.

 

Naj ponovim - izrablja našo voajersko željo, da bi radi prisostvovali atmosferi zgodovinskih dogodkov, predvsem v zaključni fazi, ko protagonisti zla padajo v "abyss". Bralec komentarja - oglej si na medmrežju film Sonce! Na tem mestu mi zasveti bližnja asociacija Hirohito, ki me približa drugemu velikemu filmskemu in video umetniku, američanu Mathew Barneyu in njegovem ranemu študentskemu video filmu, video akciji KapitulacijaVizualne informacije oblikujejo naše vizualne potrebe. Če čutimo potrebo po historični atmosferi, jo lahko dobimo v filmih Sokurova. Sokurov obravnava "velike teme". Kot se za vsakega dobrega nacionalista spodobi, je zanj "velika tema vseh velikih tem" - družina. V filmski umetnosti se borimo, da dosežemo skladje med časi, slogi in celo med nasprostji. Film je eksperimentiranje z vizualno percepcijo, ne pa atmosfero.

 

Najprej moramo svet oblikovno spremeniti, šele kot tak se nam lahko pokaže v vsej svoji resnici. Preteklost pa je le prislila. To je moje mnenje! Vedno komentiram samo tisto, kar občudujem, le zelo redko tisto, kar se mi gnusi. Da ne bo nobene pomote ali napačno branega komentarja. Sokurova občudujem!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!
0
22.09.2018 23:15
Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavilmulata, ki je v dilemi ali je huje to, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
10
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
14
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.486
02/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.409
03/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.848
04/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.854
05/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 2.240
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.917
07/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.392
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.401
09/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.162
10/
Hrib svobode na gori umetnosti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.062