Nezakonito delovanje, prikrivanje in sprenevedanje so stalnica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) pod vodstvom Franca Dolenca. Ker so, kot vse kaže, zavozili na celi črti, nam na tej agenciji zdaj nočejo razkriti niti tega, kdaj so začeli nadzorni postopek zaradi oddajanja avstrijskega oddajnika na slovenskih tleh brez uradnega dovoljenja. Na to dejstvo jih je opozoril ravno Portal PLUS. No, na našo veliko srečo je na severni strani meje transparentnost v komunikaciji z mediji na neprimerno višji ravni, zato lahko danes objavljamo avstrijski dokument, v katerem jasno piše, da je pri tej kupčiji že lani sodeloval AKOS oziroma njegov uslužbenec Igor Funa. Ker se na AKOS nič ne zgodi brez privolitve njegovega direktorja Franca Dolenca, najbrž ni treba dvakrat ugibati, kdo vse je pri tej kupčiji sodeloval oziroma kdo je dal za takšen nezakoniti dogovor svoj blagoslov. Prav to dejstvo je tudi bistveno za pojasnilo, zakaj se AKOS tako nenavadno dolgo spreneveda, ko ga sprašujemo o podrobnostih. Zato ker se direktor Franc Dolenc poteguje za nov mandat in bi razkritje takšne zgodbe lahko bistveno otežilo njegovo ponovno imenovanje. Da bi to "nevarnost" eliminiral, je po naših utemeljenih domnevah svojim sodelavcem naročil, naj se vsi postopki nadzora zavlečejo tako dolgo, da bo lahko ponovno imenovan.

Prikrivanje odgovornosti in izgovarjanje na postopek

Zgodba o avstrijskem oddajniku, ki že skoraj eno leto s slovenskega ozemlja na črno (brez uradne odločbe naših organov) oddaja program avstrijske radijske postaje Agora, torej dobiva nove razsežnosti. Potem ko smo razkrili avstrijski piratski oddajnik, se na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije še vedno gredo skrivalnice. In to kljub številnim novinarskim pozivom, naj razkrijejo vsaj to, kdo je bil v stikih z avstrijskimi organi (RTR ali ORS, kar je kratica za Österreichiche Rundfunksender) in jim tudi dovolil, da so oddajnik postavili pod streho gradu v Gornji Radgoni. V svojih odgovorih se na agenciji AKOS namreč neprestano sklicujejo na nadzorni postopek, ki so ga več kot očitno sprožili po tem, ko so prejeli naša novinarska vprašanja, torej skoraj leto dni po tem, ko je s slovenskega ozemlja začel oddajati avstrijski oddajnik, in med tem, ko imajo številne slovenske radijske postaje ob meji z Italijo težave s signalom pa tudi z italijanskimi organi. Nadzorni postopek, ki se vleče nerazumno dolgo, pa daje AKOS-u odličen izgovor, da ne odgovarja na vprašanja, češ "postopkov v teku ne moremo komentirati".

Resnico skrivajo tudi pred Svetom za radiodifuzijo (SRDF)

Ker se frekvence v Sloveniji podeljujejo samo s soglasjem Sveta za radiodifuzijo, ki ga vodi Dejan Jelovac, je SRDF  v zvezi z avstrijskim oddajnikom brez dovoljenja na območju naše države od AKOS zahteval pojasnila. Odgovor AKOS-a bi moral na svoji seji, in sicer 30. avgusta, obravnavati tudi SRDF, vendar so se vodilni na agenciji spet sklicevali na nadzorni postopek, tako da je SRDF ostal brez vsakršnih informacij. Ob tem je treba nujno izpostaviti tudi to, da nadzorni postopek nima prav nič opraviti z informacijo, da je AKOS v bistvu sam uradno dovolil, da se oddajnik postavi brez odločbe.

Zavlačevanje omogoča prikrivanje informacij

Če slovenske radijske postaje oddajajo brez dovoljenja, jih lahko doleti kazen 20.000 evrov ali celo več. Znesek nikakor ni majhen, kar kaže, da ne gre za nedolžne prestopke. Postopek se običajno sproži že v nekaj urah, saj ima AKOS merilne postaje po vsej Sloveniji, ki takoj zaznajo vsako spremembo. V primeru avstrijske oddajnika brez dovoljenja pa je neobičajna prav ta izredna počasnost ukrepanja. Ob tem je zanimivo tudi to, da na AKOS-u ne želijo razkriti niti podatkov, kdaj so začeli postopek nadzora in na čigavo pobudo. Poskuša s tem Dolenčeva ekipa prikriti svoje nezakonito početje? Če bi namreč agencija razkrila datum začetka postopka, bi s tem (ne)hote tudi razkrila, da se postopek vleče sumljivo dolgo. Toda zavlačevanje ima tudi eno prednost: AKOS lahko v času trajanja postopka prikriva vse informacije, češ da je postopek še v teku. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi na enak način z avstrijskega ali italijanskega ozemlja začele oddajati slovenske radijske postaje?

Odgovor na naša vprašanja z dne 19. maja 2016: AKOS skriva tudi datum začetka uvedbe postopka.

AKOS-ove skrivalnice in korektnost avstrijskih organov

Ker so se na AKOS-u več kot očitno izmikali odgovoru, smo se z novinarskimi vprašanji enostavno obrnili na avstrijskega regulatorja RTR in ORS (avstrijski državni oddajniki), kjer novinarje obravnavajo bistveno drugače, kot si to lahko pri nas privošči ekipa direktorja Franca Dolenca, ki podatke skriva celo pred Svetom za radiodifuzijo. "Radio Agora je dobil dovoljenje v dogovoru z RTR in Akosom", so nam prijazno pojasnili na ORS, ki je bil v tem primeru odgovoren za lokacijo oddajanja, pripravil pa je tudi ustrezne tehnične dokumente, ki so potrebni za pridobitev dovoljenja. Da so določene informacije pridobili na AKOS-u, so nam potrdili tudi pri RTR.

Sicer pa še največ podatkov o tem, kako je AKOS postopal v primeru radia Agora, razkriva avstrijska odločba o prenosu lokacije oddajanja, ki je prosto dostopna na spletu. Če razumete nemško, vam bo nemudoma jasno, zakaj na našem regulatorju AKOS skrivajo podrobnosti glede oddajanja avstrijske radijske postaje s slovenskega ozemlja. V avstrijski odločbi z dne 19. avgusta 2015 je namreč med drugim poudarjeno, da je "slovenska agencija že pristala, da lahko imetnik registracije oddaja s predlagane slovenske lokacije". 

Izsek iz avstrijske odločbe, ki razkriva, kako je potekala komunikacija med AKOS-om in Avstrijci.

V slovenščino prevedeni izsek iz avstrijske odločbe.

Če bi AKOS izrekel kazen, bi se razkrila njegova odgovornost

Ker smo zadevi z avstrijskim oddajnikom vendarle prišli do dna, je nastopil čas za ukrepanje. Vendar se tu pojavi problem: tega ukrepanja ne moremo več pričakovati od pristojne slovenske agencije, se pravi AKOS-a. Ta bi namreč moral oddajniku brez dovoljenja izreči kazen. Avstrijska radijska postaja bi se na to odločbo bržkone pritožila in v postopku pritožbe kot dokaz priložila soglasje AKOS-a. Ups... S tem pa bi bilo razkrito nezakonito delovanje agencije, na čelu katere je direktor Franc Dolenc, ki se prav v tem času poteguje za ponovno imenovanje. Postopek bi tudi razkril, da je direktor AKOS-a dajal nezakonita navodila zaposlenim, ki so jih v strahu pred izgubo službe tudi izvajali. Zagotovo pa bi se v postopku razkrilo, da je Franc Dolenc kot direktor in odgovorna oseba Agencije za komunikacijska omrežja in storitve dajal nezakonita navodila tudi v drugih postopkih ter prirejenih javnih razpisih.

Okostnjaki bi se usuli iz omar! Vendar pa se nič od tega ne sme zgoditi v času, ko se Dolencu izteka mandat in njegovo ponovno imenovanje še ni 100% zagotovljeno. Prav danes poteče rok za prijavo na delovno mesto direktorja AKOS-a, Francu Dolencu pa zanesljivo ni v interesu, da bi se ravno v času, ko se tudi sam poteguje za nov mandat, javno razkrilo, kako zelo po domače je posloval na agenciji, ki jo vodi.

Boris Koprivnikar: Če bi bil pri AKOS-u tako dosleden kot pri policistih, bi moral Dolenca takoj prisiliti k umiku.

Zadnjo besedo naj bi imela vlada oziroma ministrstvo za javno upravo z ministrom Borisom Koprivnikarjem na čelu, pod pristojnost katerega po novem spada AKOS. Če je Cerarjeva ministrska ekipa državotvorna in uporablja enaka merila za vse, se bo morala čim prej vprašati, ali je direktor Franc Dolenc sposoben, predvsem pa primeren za vodenje tako pomembnega organa, kot je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve. Dejstvo je namreč, da se je Dolenc, ki ga sodelavci zaradi vodenja dveh družinski podjetij in poslovanja z državo bolj malo vidijo v prostorih agencije, "podpisal" že pod kar za Slovenijo nekaj škodljivih zgodb. O razmetavanju javnega denarja na račun nepotrebnih oziroma klientelističnih razpisov smo že poročali, o neracionalni porabi denarja za nepotrebne in vprašljivo zastavljene projekte je pisal Dnevnik, časnik Delo pa je objavil zgodbo o zaposlovanju petnajstih političnih izbrancev in Dolenčevih sporih s svetom agencije.

Spoštovani Miro Cerar, Boris Koprivnikar in ostali, vas grehi Franca Dolenca res ne zanimajo?

Odprta pot prevzemu slovenskih frekvenc?!

Če povzamemo celotno zgodbo nezakonitega oziroma "na črno" delujočega avstrijskega oddajnika na ozemlju naše države: gospod Franc Dolenc je kot direktor AKOS brez ustrezne zakonske podlage, brez odločbe in povsem brezplačno omogočil, da avstrijski oddajnik oddaja v Sloveniji. Je s tem je AKOS odprl pot podobnim zahtevam drugih avstrijskih, italijanskih in hrvaških radijskih postaj? Na to vprašanje trenutno ne moremo odgovoriti. Je pa nedvoumno jasno, da ta primer kaže na to, kakšno moč ima direktor AKOS, saj lahko deluje povsem mimo zakonov in jih ignorira, ob tem pa se lahko še naprej mirno smehlja, saj se mu očitno nič ne more zgoditi.