Intervju

Kako Cerarjev medijski zakon z glasbenimi kvotami zvija roke javnemu radiu

Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem (SMC) v tem mandatu že dvakrat spreminjala, deluje. Toda kako je to v praksi? Da bi preverili razmere v medijih, ki morajo po novem sistemu predvajati slovensko glasbo, smo kot prvemu dali besedo odgovornemu uredniku Vala 202 Mirku Štularju. V naslednjih dneh bodo neživljenjske spremembe zakona o medijih za Portal PLUS komentirali še ostali strokovnjaki s tega področja.

08.09.2016 08:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Mirko Štular   Zakon o medijih   Val 202   glasbene kvote   Dragan Matić

Fotomontaža: Portal PLUS

Radio Slovenia International ima s trenutnim zakonom velike težave, saj ta ne upošteva njegovega specifičnega formata in programske usmeritve, torej ključne naloge, zaradi katere ga v Sloveniji imamo.

Gospod Štular, s kakšnimi težavami se zaradi novega kvotnega sistema soočate med pripravljanjem svojega programa na Valu 202?

 

Dober mesec po uveljavitvi novele zakona o medijih se srečujemo s težavami, na katere smo v razpravi pred spremembami opozarjali in jih napovedovali. Nova zakonodaja močno vpliva na glasbeno podobo Vala 202. Težave lahko opišemo kot trk med uredniško vlogo in usmeritvijo glasbenega programa, ki temelji na sodobni, aktualni, novi glasbi urbanih formatov, ter "vsesplošnostjo", na kateri temelji trenutni zakon in se napaja s pavšalnim prepričanjem, vtisom,  da je slovenske glasbene produkcije več kot dovolj. Dovolj za kaj? Morda je je dovolj za radijsko postajo, ki nima zvrstnih in kakovostnih omejitev, predvaja vse, poslušalci pa v resnici ne vedo, kaj od te radijske postaje pričakovati. Ob obsegu slovenske glasbene produkcije in formatu programa, kakršen je Val 202, njegovi programski in glasbeni usmerjenosti h kakovostni zlasti sodobni glasbeni produkciji imamo dve možnosti: da spremenimo format in standarde programa ali pa bolj izrazito ponavljamo izvajalce in skladbe. Dogaja se zlasti slednje, da bi lahko zadostili zakonu.

 

Ta nam je prinesel tudi neprimerno več usklajevanja, preračunavanja ob pripravah glasbenih shem: po eni strani med govornim in glasbenim delom programa, saj količina prvega vpliva na količino predvajane glasbe in posledično tudi na število predvajanih slovenskih glasb, po drugi strani pa tudi med posameznimi časovnimi pasovi, ki jih je uvedel zakon. Ti namreč ne sovpadajo s programskimi pasovi našega programa, vsaka sprememba programskega pasu (podaljšanje oddaje, projektne vsebine, neposredni prenosi, terenske akcije...) za sabo potegne dodatna preračunavanja deleža glasbe in slovenske glasbe za določen programski pas, ki pa, kot rečeno, noben ne sovpada z uzakonjenimi.

 

"Na Valu 202 imamo velike težave z zagotavljanjem slovenske kvote predvsem v večernem programskem pasu," pravi Mirko Štular.

 

 

S kakšnimi težavami ste se zaradi novega kvotnega sistema soočali med prenašanjem olimpijskih iger?

 

Olimpijske igre so dober primer nepredvidljivega projektnega programa, studijski olimpijski program iz Ria je prinesel veliko nepredvidenih situacij, spremenjenih dolžin prenosov, vklopov, govornega dela, sprememb terminov. Sicer smo celoten projekt načrtovali tako, da bi zadostili uzakonjenim kvotam. Vendar če je že ob nepredvidenem razpletu tekmovanj, podaljšanih prenosih in/ali oglašanjih med posebnim olimpijskim programom izpadlo nekaj slovenskih skladb, je to lahko pomenilo, da smo zakon prekršili v večernem ali nočnem terminu.

 

Smo se pa z izrazitimi težavami soočili ob zadnjem petdnevnem živem programu s festivala Exit, enem najbolj priljubljenih festivalov v Evropi, in glede na naravo dogodka smo imeli veliko večino programa v pasu med 18. in 24. uro. Tudi ob prenosih koncertov, intervjujih, reportažah in prispevkih s festivala smo morali zagotavljati 40 odstotkov domače glasbe, čeprav bi v ostalem programskem prostoru želeli predstavljati glasbo nastopajočih na festivalu. Zakon tukaj torej grobo poseže v programsko zaključeno celoto. In četudi smo v prenose vključili slovenske skupine, ki so sodelovale na festivalu, smo se zataknili pri kvoti sedemdesetih odstotkov pesmi v slovenščini - Koala Voice, Werefox, Estwind, Gramatik, vsi namreč pojejo v angleščini!

 

 

Ali dosegate kvoto slovenske glasbe v vseh treh časovnih pasovih?

 

Že pred trenutno zakonodajo smo v dnevnem pasu dosegali kvoto dobre tretjine domače glasbe, in čeprav je korak do 40 odstotkov daljši, kot se zdi, to kvoto dosegamo. Enako v nočnem pasu, kjer imamo sicer skupni program s programom za tuje govorečo javnost. Radio Slovenia International ima s trenutnim zakonom sicer velike težave, saj ta ne upošteva njegovega specifičnega formata in programske usmeritve, torej - spet - njihovega raison d'être, ključne naloge, zaradi katere ga v Sloveniji imamo.

 

Na Valu 202 pa imamo velike težave z zagotavljanjem slovenske kvote predvsem v večernem programskem pasu, ki je namenjen specializiranim, sicer zlasti glasbenim (!) oddajam. Oddaji z v celoti slovensko glasbo sta v večernem programu dve na teden, kar je pravzaprav realna slika količine nove domače glasbene produkcije, ki sovpada z glasbeno usmeritvijo Vala 202. Vmesni čas med oddajami (specializiranimi ali informativnimi) je zaradi zakonodaje pravzaprav čas predvsem za nasilno izpolnjevanje zakonskih obveznosti, kar ni všeč ne poslušalcem ne urednikom in - verjamemo - niti slovenskim glasbenikom. To ni dobro za nikogar, sploh pa ne za prihodnost razvoja radia in ne za razvoj domače glasbene produkcije. Naj navedemo primer. V sredo zvečer je na sporedu oddaja Cederama, kjer se v pol ure iz Londona predstavi album tujega izvajalca (za domače imamo za to na voljo več drugih terminov), eno uro zasedeta informativni  oddaji, uro in pol pa oddaja Glasba svetov, kjer je že iz imena razbrati, da v njej, razen v redkih izjemah, težko gostimo domače glasbenike. Torej nam za izpolnjevanje kvote v tem večeru ostanejo tri ure, od katerih morata biti dve uri slovenske glasbe. In na take ovire naletimo skoraj vsak dan v tednu.

 


Dopisnica, ki so jo prejeli v uredništvu Vala 202: poslušalci si želijo več tuje glasbe.

 

 

Kaj boste storili, da novi kvotni sistem ne bo vplival na uredniške odločitve?

 

Temu se ne moremo izogniti. Že vpliva in bo vplival. Spomnimo se primera, ko smo že takoj, ko je zakon stopil v veljavo, morali skrajšati neposreden prenos oddaje o elektronski glasbi RH202 iz Maribora, saj bi v primeru, da bi ga izpeljali tako, kot smo ga načrtovali v uredniški ekipi, dobesedno prvo noč kršili zakon. Večina nastopajočih tisti večer namreč ni izvajala slovenske glasbe. Tudi to, da prenos končamo uro prej in potem predvajamo slovensko glasbo, je bila potem sicer uredniška odločitev, vendar so to odločitve z zvitimi rokami. Ob vprašanju slovenske glasbe, mlajše od dveh let, je uredniške odločitve v resnici sploh nemogoče dosledno sprejemati, spoštovanje tega dela kvotnega sistema pa je tudi nemogoče sankcionirati. Vse, dokler bo podlaga za to skrpucalo, ki je zdaj kot evidenca teh skladb 'uzakonjena' na ministrstvu za kulturo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
16
06.05.2022 05:32
Šef ruske diplomacije Sergej Viktorovič Lavrov je eden najvidnejših predstavnikov kremeljskega režima. Že osemnajst let zvesto ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdor je preživel nekaj časa blizu puščave, ve, da so naši zeleni hribi veliko boljši kraj za bivanje
9
07.03.2022 22:51
Ideja predstavlja zgolj odstotek uspeha, funkcionalen prototip deset, končni izdelek za trg 50 odstotkov. Ostalo pa sta prodaja ... Več.
Piše: Ana Jud
"Sodelovati želimo z Golobom, Janšo in novo zeleno stranko Vesna"
17
15.02.2022 21:30
Njen pokojni mož Franci Pavšer je legenda slovenskega športnega novinarstva. Še sedaj slišim njegov glas in si predstavljam ... Več.
Piše: Uredništvo
Zanima me razvoj digitalnih tehnologij s strani civilne javnosti in posameznikov, zanimajo me umetniki, ki tehnologije razvijajo in ne zgolj uporabljajo
8
29.01.2022 22:59
18. decembra 2021 sem se sredi komentarja o razstavi BioMedien v Centru za umetnost in medije (ZKM), Karlsruhe, zavezal, da bom ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Lahko živiš v najlepšem mestu na svetu, lahko pa imaš tudi najlepše življenje v tem mestu."
4
28.01.2022 23:10
Boštjan Furlan je na političnem prizorišču slovenske prestolnice mlad, čeprav ne neznan obraz. Pred leti je bil eden od trojice, ... Več.
Piše: Uredništvo
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
10
22.11.2021 20:00
Slovenski nepremičninski trg beleži primanjkljaj novozgrajenih enot, povpraševanje presega ponudbo, to pa je ob nizkih obrestnih ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
10
18.11.2021 20:00
Z dolgoletnim sopotnikom slovenske politike smo se pogovarjali o ekologiji, podnebnih spremembah, aktivnem državljanstvu kot ... Več.
Piše: Lucija Mulej
"Lepotni kirurg, nevrolog in podobni specialisti zagotovo ne morejo soditi dela imunologov, saj so velikokrat o imunologiji zadnjič slišali med študijem."
8
15.11.2021 20:00
Doktor biotehnologije Aleš Štrancar je izjemen slovenski znanstvenik, inovator in podjetnik, ki bi v času krize, ki jo povzroča ... Več.
Piše: Ana Jud
Robert Golob (GEN-I) in Iztok Seljak (Hidria): Čas, v katerem se nahajamo, je brez dvoma edinstven in brez primere
7
02.11.2021 22:00
Prihodnosti še ni, še ni napisana. Planeta in s tem samega sebe še nismo uničili. Zato imamo še vedno priložnost in možnost, da ... Več.
Piše: Lucija Mulej
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
6
14.07.2021 21:30
Covid-19 nam je vsem dal priliko, da razmislimo o konkretnem, posamičnem, o sebi in vseh, ki sestavljajo naše minute in dneve. ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
9
22.06.2021 22:55
Epidemija covid-19 je najbolj prizadela tiste in tam, kjer smo v Sloveniji že vrsto let pred tem imeli resne težave: na področju ... Več.
Piše: Uredništvo
Sistem razdeljevanja sredstev FIHO, ki temelji na računalniškem programu, je izredno kompleksen, netransparenten in ustvarja tveganja za korupcijo
6
21.03.2021 23:59
S namestnikom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Urošem Novakom smo se pogovarjali o ozadjih nedavnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Nevarno je, če zasebne družbe samovoljno omejujejo politični govor kogarkoli mimo zakonov, še posebej izvoljenim politikom"
18
01.02.2021 07:00
Dejan Verčič je profesor na FDV, partner v družbi Herman in partnerji in raziskovalec odnosov z javnostmi, natančneje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Pri davčnih zavezancih je treba razvijati zavest, da je plačevanja davkov potrebno zaradi potreb države in državljanov."
12
29.09.2020 20:00
Nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave, predsednik Nogometne zveze Slovenije in predvsem davčni strokovnjak Ivan ... Več.
Piše: Uredništvo
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
10
25.07.2020 00:30
Da bi bolje spoznali, s čim imamo opravka, smo prosili matematike, da nam izračunajo najbolj črne scenarije in stanje, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kristjan Verbič o Dosjeju Livar: Brutalni finančni inženiring bivšega finančnega ministra Uroša Čuferja
4
10.06.2020 22:45
Dosje Livar, razkritje metod, s katerimi so skoraj na kant spravili eno naših največjih livarn, je sprožil nepričakovano veliko ... Več.
Piše: Uredništvo
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
25
17.05.2020 23:30
Najbolj preganjani novinar v Evropski uniji, ki mu je Deutsche Welle (DW) v začetku meseca podelil nagradoFreedom of Speech ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
20
12.11.2019 19:00
Z Andražem Terškom smo govorili o nekaterih fenomenih ustavnega sodišča. Na Beethovnovo še nikoli doslej ni letelo toliko dvomov ... Več.
Piše: Uredništvo
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.265
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.546
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.410
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 848
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 906
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 619
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.144