Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem (SMC) v tem mandatu že dvakrat spreminjala, deluje. Toda kako je to v praksi? Da bi preverili razmere v medijih, ki morajo po novem sistemu predvajati slovensko glasbo, smo kot prvemu dali besedo odgovornemu uredniku Vala 202 Mirku Štularju. V naslednjih dneh bodo neživljenjske spremembe zakona o medijih za Portal PLUS komentirali še ostali strokovnjaki s tega področja.
Gospod Štular, s kakšnimi težavami se zaradi novega kvotnega sistema soočate med pripravljanjem svojega programa na Valu 202?
Dober mesec po uveljavitvi novele zakona o medijih se srečujemo s težavami, na katere smo v razpravi pred spremembami opozarjali in jih napovedovali. Nova zakonodaja močno vpliva na glasbeno podobo Vala 202. Težave lahko opišemo kot trk med uredniško vlogo in usmeritvijo glasbenega programa, ki temelji na sodobni, aktualni, novi glasbi urbanih formatov, ter "vsesplošnostjo", na kateri temelji trenutni zakon in se napaja s pavšalnim prepričanjem, vtisom, da je slovenske glasbene produkcije več kot dovolj. Dovolj za kaj? Morda je je dovolj za radijsko postajo, ki nima zvrstnih in kakovostnih omejitev, predvaja vse, poslušalci pa v resnici ne vedo, kaj od te radijske postaje pričakovati. Ob obsegu slovenske glasbene produkcije in formatu programa, kakršen je Val 202, njegovi programski in glasbeni usmerjenosti h kakovostni zlasti sodobni glasbeni produkciji imamo dve možnosti: da spremenimo format in standarde programa ali pa bolj izrazito ponavljamo izvajalce in skladbe. Dogaja se zlasti slednje, da bi lahko zadostili zakonu.
Ta nam je prinesel tudi neprimerno več usklajevanja, preračunavanja ob pripravah glasbenih shem: po eni strani med govornim in glasbenim delom programa, saj količina prvega vpliva na količino predvajane glasbe in posledično tudi na število predvajanih slovenskih glasb, po drugi strani pa tudi med posameznimi časovnimi pasovi, ki jih je uvedel zakon. Ti namreč ne sovpadajo s programskimi pasovi našega programa, vsaka sprememba programskega pasu (podaljšanje oddaje, projektne vsebine, neposredni prenosi, terenske akcije...) za sabo potegne dodatna preračunavanja deleža glasbe in slovenske glasbe za določen programski pas, ki pa, kot rečeno, noben ne sovpada z uzakonjenimi.

"Na Valu 202 imamo velike težave z zagotavljanjem slovenske kvote predvsem v večernem programskem pasu," pravi Mirko Štular.
S kakšnimi težavami ste se zaradi novega kvotnega sistema soočali med prenašanjem olimpijskih iger?
Olimpijske igre so dober primer nepredvidljivega projektnega programa, studijski olimpijski program iz Ria je prinesel veliko nepredvidenih situacij, spremenjenih dolžin prenosov, vklopov, govornega dela, sprememb terminov. Sicer smo celoten projekt načrtovali tako, da bi zadostili uzakonjenim kvotam. Vendar če je že ob nepredvidenem razpletu tekmovanj, podaljšanih prenosih in/ali oglašanjih med posebnim olimpijskim programom izpadlo nekaj slovenskih skladb, je to lahko pomenilo, da smo zakon prekršili v večernem ali nočnem terminu.
Smo se pa z izrazitimi težavami soočili ob zadnjem petdnevnem živem programu s festivala Exit, enem najbolj priljubljenih festivalov v Evropi, in glede na naravo dogodka smo imeli veliko večino programa v pasu med 18. in 24. uro. Tudi ob prenosih koncertov, intervjujih, reportažah in prispevkih s festivala smo morali zagotavljati 40 odstotkov domače glasbe, čeprav bi v ostalem programskem prostoru želeli predstavljati glasbo nastopajočih na festivalu. Zakon tukaj torej grobo poseže v programsko zaključeno celoto. In četudi smo v prenose vključili slovenske skupine, ki so sodelovale na festivalu, smo se zataknili pri kvoti sedemdesetih odstotkov pesmi v slovenščini - Koala Voice, Werefox, Estwind, Gramatik, vsi namreč pojejo v angleščini!
Ali dosegate kvoto slovenske glasbe v vseh treh časovnih pasovih?
Že pred trenutno zakonodajo smo v dnevnem pasu dosegali kvoto dobre tretjine domače glasbe, in čeprav je korak do 40 odstotkov daljši, kot se zdi, to kvoto dosegamo. Enako v nočnem pasu, kjer imamo sicer skupni program s programom za tuje govorečo javnost. Radio Slovenia International ima s trenutnim zakonom sicer velike težave, saj ta ne upošteva njegovega specifičnega formata in programske usmeritve, torej - spet - njihovega raison d'être, ključne naloge, zaradi katere ga v Sloveniji imamo.
Na Valu 202 pa imamo velike težave z zagotavljanjem slovenske kvote predvsem v večernem programskem pasu, ki je namenjen specializiranim, sicer zlasti glasbenim (!) oddajam. Oddaji z v celoti slovensko glasbo sta v večernem programu dve na teden, kar je pravzaprav realna slika količine nove domače glasbene produkcije, ki sovpada z glasbeno usmeritvijo Vala 202. Vmesni čas med oddajami (specializiranimi ali informativnimi) je zaradi zakonodaje pravzaprav čas predvsem za nasilno izpolnjevanje zakonskih obveznosti, kar ni všeč ne poslušalcem ne urednikom in - verjamemo - niti slovenskim glasbenikom. To ni dobro za nikogar, sploh pa ne za prihodnost razvoja radia in ne za razvoj domače glasbene produkcije. Naj navedemo primer. V sredo zvečer je na sporedu oddaja Cederama, kjer se v pol ure iz Londona predstavi album tujega izvajalca (za domače imamo za to na voljo več drugih terminov), eno uro zasedeta informativni oddaji, uro in pol pa oddaja Glasba svetov, kjer je že iz imena razbrati, da v njej, razen v redkih izjemah, težko gostimo domače glasbenike. Torej nam za izpolnjevanje kvote v tem večeru ostanejo tri ure, od katerih morata biti dve uri slovenske glasbe. In na take ovire naletimo skoraj vsak dan v tednu.

Dopisnica, ki so jo prejeli v uredništvu Vala 202: poslušalci si želijo več tuje glasbe.
Kaj boste storili, da novi kvotni sistem ne bo vplival na uredniške odločitve?
Temu se ne moremo izogniti. Že vpliva in bo vplival. Spomnimo se primera, ko smo že takoj, ko je zakon stopil v veljavo, morali skrajšati neposreden prenos oddaje o elektronski glasbi RH202 iz Maribora, saj bi v primeru, da bi ga izpeljali tako, kot smo ga načrtovali v uredniški ekipi, dobesedno prvo noč kršili zakon. Večina nastopajočih tisti večer namreč ni izvajala slovenske glasbe. Tudi to, da prenos končamo uro prej in potem predvajamo slovensko glasbo, je bila potem sicer uredniška odločitev, vendar so to odločitve z zvitimi rokami. Ob vprašanju slovenske glasbe, mlajše od dveh let, je uredniške odločitve v resnici sploh nemogoče dosledno sprejemati, spoštovanje tega dela kvotnega sistema pa je tudi nemogoče sankcionirati. Vse, dokler bo podlaga za to skrpucalo, ki je zdaj kot evidenca teh skladb 'uzakonjena' na ministrstvu za kulturo.