Številne podporne službe znotraj ljubljanskega Kliničnega centra zagotavljajo, da sistem kljub vsesplošnemu kaosu, ki je značilen za to ustanovo v zadnjih letih, le nekako funkcionira. Kot v vsakem peskovniku se tudi v posameznih službah UKC Ljubljana stvari občasno zataknejo in med sodelavci pride celo do pravega ravsa, kot je sicer značilen za peskovnike okrog otroških vrtcev. Vpitje, kriljenje z rokami, cepetanje, metanje peska v oči, cukanje in podobne borilne veščne, ki jih osvojimo kot otroci in ne pozabimo niti kot odrasli. Na uredništvo Portala PLUS smo dobili dopisovanje med nekaterimi zaposlenimi v UKC Ljubljana, ki spominja na enega takšnih otroških peskovnikov. Vsebina je zanimiva predvsem iz treh razlogov: (1) kaže na nivo komunikacije v nasi največji in univerzitetni bolnišnici. Kar je še bolj pomembno, (2) kaže na načn in nivo dela nekaterih tam zaposlenih, ki je očitno dostikrat tudi koruptiven, na kar sicer na Portalu PLUS že dolgo opozarjamo. In nenazadnje, (3) kaže na to, da imajo nekateri zaposleni v Kliničnem centru očitno preveč časa. Ravs po elektronski pošti namreč traja že najmanj pol leta...

... vnel pa se je med vodjo Službe za investicije Denisom Keglom in tremi tam zaposlenimi - Mariom Perlo, Rudolfom Buncem in Radom Jarnikom. Da pa je zadeva še bolj zanimiva, je gospod Kegel v korespondenco vključil še nekaj ljudi, med njimi so celo generalni direktor Andraž Kopač, strokovna direktorica Miša Pfeifer in glavna pravnica Meta Vesel Valentinčič, siva eminenca vodstva Kliničnega centra. Denis Kegel očita Perli, Buncu in Jarniku marsikaj, že takoj na začetku svojega dolgega pisma pa trdi, da nameravata uničiti Službo za investicije, kar naj bi on sam že dolgo predvideval. Služba za investicije, za katero po njegovih besedah ne ve točno, zakaj je bila ustanovljena, naj bi šla nekomu zelo na živce, saj naj bi se gospod Kegel trudil postopke v zvezi z investicijami peljati v duhu dobrega gospodarja, kar pa temu nekomu ni v interesu. In glej ga zlomka, zgodilo se je prvič, da je nekdo iz UKC Ljubljana pisno priznal nekaj, na kar Portal PLUS opozarja že 15 mesecev, odkar poročamo o dogajanju v naši največji bolnišnici!

Vodstvo v nadaljevanju pisma gospod Denis Kegel obvešča, da sta gospoda Perla in Bunc pri nabavi dizel agregatov za UKC Ljubljana delovala koruptivno, ker sta razpis prikrojila tako, da je ustrezal le enemu od dveh ponudnikov, in s tem kršila Zakon o javnem naročanju (vir). Dveh ponudnikov, ki naj bi bila tudi sicer znana po dogovoru, da sta po potrebi drug drugemu podizvajalca. 

Če je temu res tako - in utemeljeno verjamemo, da je -, potem nas takšno razkritje ne preseneča. V UKC Ljubljana, kot je znano že iz zgodbe s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami (afera Zorman), na vsakem vogalu poteka korupcija. Če velja za projekte, kjer se obračajo milijoni evrov, je bolj sofisticirana in gre predvsem za točno določenega dobavitelja prikrojene pogoje javnega razpisa. Če se dogaja nekje v kleti in gre za bolj preproste stvari, pa se ponudba pošlje le prijatelju in ta dobro zasluži, si "plen" potem oba akterja najverjetneje razdelita.

Krepki očitki letijo zlasti na gospoda Jarnija: navedbe, s katerimi razpolagamo na uredništvu, bodo gotovo zanimale tudi kriminaliste in Specializirano državno tožilstvo, in če držijo, imamo opravka še z enim, sicer manjšim primerom korupcije v naši največji in univerzitetni bolnišnici. Gospod Jarni naj bi določenim izvajalcem priznaval nedogovorjene postavke pri projektih in s tem povzročal UKC Ljubljana finančno skodo. Če to dejansko drži, potem je lahko iz bolnišnice v nekaj letih "odteklo" na stotisoče ali celo milijone evrov - počasi in po kapljicah, da tega ne bi nihče opazil. Kajti kletnih prostorov Kliničnega centra, če smo zelo plastični, nihče ne kontrolira. In lahko si predstavljate, dragi bralci, koliko je v UKC Ljubljana med 8.000 zaposlenimi takšnih malih ribic, ki se obnašajo kot velike rib iz zdravnisko-dobaviteljske mafije, in se mastijo iz proračuna UKCL zajemajo z veliko žlico, se malih ribic.

V nadaljevanju pisma Denis Kegel hudo okrca  tudi samo ustanovo, UKC Ljubljana. Če njegove trditve držijo, ga na Portalu PLUS seveda močno podpiramo, saj smo na rabote v UKC Ljubljana že predolgo opozarjali. Pred Keglovim prevzemom vodenja Službe za investicije naj bi se z davkoplačevalskim denarjem delalo po sistemu "kot svinja z mehom". Kaj to pomeni: 

- za izvajalce na letnih razpisih naj bi se uporabljale nepopolne pogodbe;

- niso preverjali cen iz pogodbenih razmerij;

- potrjevanje neupravičenih dodatnih postavk, ki so zviševale ceno letnim izvajalcem;

- potrjevanje nedefiniranih postavk;

- potrjevanje računov brez obračunov v vrednosti, kot je bila izdana naročilnica;

- naročanje izdelave ponudb proizvajalcem brez predhodnih meritev in številk;

- naročanje dela tudi na podlagi ene same ponudbe;

- nepreverjanje realnih cen ponudnikov;

- pridobivanje nasprotnih ponudb, ki niso bile primerljive z drugimi (neskladne količine, postavke);

- nesistematično naročanje del in naročanje del še preden je bil znan celoten obseg dela;

- neizdelovanje letnih poročil za projekte ipd.

Na Portalu PLUS imamo celotno dokumentacijo, ki kaže na to, kako je Klinični center na podlagi naročilnic pri domačih dobaviteljih leta in leta kupoval opremo in medicinskih material v najrazličnejših zneskih - od nekaj evrov do skoraj 30.000 evrov -, pri čemer ni nihče nikoli preverjal, ali se dejansko dobavljeni material ujema s plačanim. Ker gre za milijone evrov pri posameznih dobaviteljih, se pojavlja kar nekaj sumov, da bi lahko šlo tudi za preplačan material, kar sicer ne bi bilo prav nič presenetljivo, saj se je to v preteklosti v Kliničnem centru vsekakor dogajalo, davkoplačevalski denar pa je tako brez kakršnega koli nadzora mirno odtekal iz bolnišnice. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko milijonov davkoplačevalskih evrov so samo na ta način iz UKC Ljubljana "počrpale" majhne ribe. Prihod Računskega sodišča in natančni pregled vseh računov za zadnjih 10 ali več let bi vsekakor predstavljal prvi korak k ugotavljanju dejanskega oškodovanja javnega zdravstva.

Prizadevanja gospoda Kegla, da bi tem rabotam storil konec, naj bi motila precej ljudi. Lahko si predstavljamo, zakaj. Javni zavod UKCL je namreč organiziran tako, da se lahko učinkovito krade davkoplačevalski denar, pri tem pa se nikomur nič ne zgodi - četudi so stvari tako jasne in transparentne kot v aferi Zorman. Predpostavljamo, da je tehnologija podobna in da ne velja le za stente (žilne opornice) ali dizelske agregate, pač pa tudi za najmanjse stvari, vse do plastičnih kozarcev ali kemičnih svinčnikov.

Kot je razvidno iz pisma gospoda Kegla, ki Službo za investicije vodi štiri leta, je slednja šele pod njegovim vodstvom začela sama od sebe izdelovati letna poročila investicij v UKC Ljubljana, namenjena vodstvu. Kar pomeni, da so gospodje pred Keglom lahko 21 let mirno ribarili v kalnem, pa tega sploh nihče ni opazil. Jarni, Bunc in Perla naj bi poskušali celo pretentati bivšega direktorja Andreja Baričiča, pa ta ni padel na finto, zato ni podpisal nakupa dizelskih agregatov. Pripomba "saj veste zakaj", pove vse.

Na koncu je v peskovnik vstopil pater familias, tj. generalni direktor Andraž Kopač, pobral lopatke in ravs v peskovniku se je ustavil. No, vsaj dokler se vsi ne vrnejo z dopusta. Medtem pa bo davkoplačevalski denar še naprej v milijonih odtekal skozi vse bolj porozen UKC Ljubljana, ki je samo v prvi polovici letošnjega leta pridelal rekordnih 12 milijonov evrov minusa. Medicinske sestre in podporno osebje pa bodo še naprej hodili na tlako za nekaj evrskih stotakov.